Vivacom, največjo bolgarsko telekomunikacijsko družbo, je avgusta 2016 v postopku izvršbe zastavnih pravic prodala družba VTB Capital Plc (v nadaljevanju: VTBC), investicijska hčerinska družba ruske državne banke VTB s sedežem v Združenem kraljestvu. Prodaja naj bi bila izvedena na dražbi, ki jo je leta 2015 v Londonu izvedel Ernst in Young.  Vivacom je za 330 milijonov evrov, pripadel konzorciju vlagateljev z imenom Viva Telecom (Luxembourg) SA.
 
Slednji je bil takrat investicijski konzorcij, katerega končni delničarji so med drugim vključevali skupino banke VTB (v nadaljevanju: skupina VTB), nekatere direktorje skupine VTB in razvpitega bolgarskega poslovneža Spasa Rousseva. Za izvedbo prevzema Vivacoma je Viva Telecom (Luksemburg) SA zbiral sredstva od skupine VTB, ta pa je zagotovila tudi dodatna sredstva za pomoč delničarjem pri financiranju lastniškega kapitala v družbi Viva Telecom (Luxembourg) SA.
 
Manj kot štiri leta kasneje – julija lani – je bila družba Vivacom prodana za 1,2 milijarde evrov družbi United Group, ki jo nadzoruje britanska zasebna kapitalska družba BC Partners. Uspešna preprodaja podjetja Vivacom v štirih letih predstavlja enega najuspešnejših telekomunikacijskih poslov v Evropi.
 
Od leta 2016, nekdanji večji delničar družbe Vivacom, Empreno Ventures Ltd, na različnih sodiščih izpodbija prodajo družbe Vivacom na dražbi in trdi, da je bila ta lažna in nameščena, da bi vnaprej določenemu kupcu omogočila nakup družbe Vivacom po močno podcenjeni vrednosti.
 
VTB pojasnjuje, da z dražbo ni bilo nič narobe in da so upoštevali vse pravne predpise. Toda ključno sporno vprašanje je, ali je bila storjena goljufija, ko je bil vodilni bolgarski telekomunikacijski operater prodan štirikrat ceneje od poštene tržne cene.
 
Leta 2019 je angleško sodišče izdalo sodbo o tehničnih zadevah, vendar obtožb o goljufijah ni preučilo. Iz tehničnih razlogov lahko spor reši le luksemburško sodišče, ki zadevo trenutno preučuje, pravnomočna sodba pa bo v postopku v letih 2021 ali 2022.


Pri Emprenu trdijo, da jim je VTB leta 2015 preprečila refinanciranje posojila, katerega neplačilo je sprožilo postopek dražbe, in tudi, da Empreno ni smel sodelovati na dražbi za nakup Vivacoma.
 
Družba nadalje trdi, da so konec leta 2019 med pravnim postopkom glede odkritja v Združenih državah Amerike pridobili nekatere ključne e-poštne korespondence in dokumente. Mednje naj bi spadala korespondenca med VTB, Spasom Roussevom in manjšinskimi delničarji Viva Telecom (Luxembourg) SA glede njihovih dogovorov tik pred izvedbo dražbe. To korespondenco nameravajo razkriti med tekočim luksemburškim sodnim postopkom.
 
Empreno je obtožbe o goljufijah predložil tudi organom Združenega kraljestva, vključno z organom za finančno poslovanje, pod jurisdikcijo katerega je urejena družba VTB Capital, in britanskim uradom za prevare. Do danes se formalne preiskave še niso začele.
 
Ne glede na končni izid in odločitvijo sodišča, si primer Vivacom zasluži, da ga spremljamo – saj lahko pokaže ranljivosti zahodne finančne in pravne infrastrukture, ko se sooči s pokvarjeno in brezobzirno poslovno kulturo, ki so jo ustvarili »ekonomski bojevniki« sodobne Rusije.
 
Primer sproža tudi vprašanja o pasivni vlogi, ki jo imajo britanske oblasti pri upravljanju finančnega sektorja v Angliji; Reuters je denimo poročal še o številnih drugih škandalih, ki vključujejo VTB. Upravičeno bi se lahko vprašali, ali se sodobna ruska bančna elita počuti bolj samozavestno glede svojih poslov v Evropi, zapetih za fasado banke, ki jo vodi Združeno kraljestvo, v udobju Londonograda?
 
* Londonograd predstavlja oligarhe, peščico super bogatih podjetnikov, ki so prevzeli nadzor nad najdragocenejšim premoženjem Rusije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in svoje bogastvo zdaj širijo v Veliki Britaniji, predvsem v Londonu.