Letos smo bili Slovenci rekordno varčni

Stopnja varčevanja je med Slovenci vedno zelo visoka, letos pa bo, zaradi upada zasebne potrošnje, dosegla zgodovinsko najvišjo raven, sporoča Banka Slovenije.
Fotografija: Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za potrošnjo storitev nameni približno 15 odstotkov svojih sredstev. V času zadnje krize je še bolj izrazita tudi neenakost v dohodkovnem tveganju med gospodinjstvi. FOTO: Eržen Jure/Delo
Odpri galerijo
Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za potrošnjo storitev nameni približno 15 odstotkov svojih sredstev. V času zadnje krize je še bolj izrazita tudi neenakost v dohodkovnem tveganju med gospodinjstvi. FOTO: Eržen Jure/Delo

Varčevanje se bo v naslednjih letih postopoma zmanjševalo, po ocenah Banke Slovenije pa se ne bo v celoti preneslo v potrošnjo, piše STA.
 

Manj trošimo


»Stopnja varčevanja gospodinjstev, ki se je tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju letos občutno povišala in presegla ravni, dosežene med prejšnjo krizo. Povišanje je močno povezano z upadom zasebne potrošnje, ki v veliki večini držav evrskega območja predstavlja najpomembnejši dejavnik letošnjega krčenja gospodarske aktivnosti,« v najnovejši napovedi gospodarskih gibanj med drugim ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.

Povečano varčevanje gospodinjstev v letošnjem prvem polletju se lahko pripiše močno okrnjeni potrošnji nenujnih dobrin in storitev gospodinjstev zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, pri čemer gre za prisilno varčevanje. Pripisati ga je mogoče tudi povečani negotovosti, povezani z nestabilnimi obeti v gospodarstvu, zlasti na trgu dela, pri čemer gre za previdnostno varčevanje, ki je običajno v obdobjih visoke negotovosti.

Dejanska stopnja varčevanja


Stopnja varčevanja je v prvem četrtletju glede na dolgoročno povprečje, ki znaša 13,4 odstotka razpoložljivega dohodka, odstopala navzgor za 6,5 odstotne točke, v drugem četrtletju pa za 9,2 odstotne točke. Glavni dejavnik dviga je bilo prisilno varčevanje. »V skladu z gibanjem stopnje varčevanja gospodinjstev v polletju in poslabšanjem epidemioloških razmer v zadnjem četrtletju pričakujemo, da bo tudi v drugem polletju ostala razmeroma visoka,« so ocenili analitiki.
 

Potrošnje bo postopoma več


Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za potrošnjo storitev nameni približno 15 odstotkov svojih sredstev. Ker se pričakuje, da bodo ukrepi v nekaterih sektorjih vztrajali tudi prihodnje leto, in da se bodo ohranili nekateri vzorci vedenja, se bo varčevanje v prihodnjih letih sicer počasi zmanjševalo, a bo do konca leta 2023 iz omenjenih razlogov vztrajalo na visokih ravneh.

Varčevanje se bo v prihodnjih letih počasi zmanjševalo, rastla bo potrošnja. FOTO: Pexels
Varčevanje se bo v prihodnjih letih počasi zmanjševalo, rastla bo potrošnja. FOTO: Pexels
Na hitrost zniževanja stopnje varčevanja bo vplivala tudi heterogenost med gospodinjstvi, saj je mejna nagnjenost k trošenju ali varčevanju pomembno odvisna od višine dohodka gospodinjstva. V obdobjih recesije razpoložljiv dohodek najbolj izrazito upade pri 20 odstotkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki. Čeprav so v času negativne gospodarske rasti prizadeta tudi gospodinjstva v višjih dohodkovnih razredih, je občutljivost njihovih dohodkov opazno nižja.
 

Tveganje neenakosti


Neenakost v dohodkovnem tveganju med gospodinjstvi je v času zadnje krize še bolj izrazita. Najpomembnejši razlog so protikoronski ukrepi, ki so prizadeli dejavnosti, ki sodijo med panoge s podpovprečnimi plačami. Predpostavlja se, da zaposleni v teh dejavnostih v pretežni meri pripadajo nižjim dohodkovnim razredom, in da so bili že pred krizo bolj izpostavljeni večjim dohodkovnim tveganjem. Drugi razlog pa je, da je bil v teh panogah delež zaposlenih, vključenih v shemo začasnega čakanja na delo, največji, so navedli v Banki Slovenije.
Visoko varčevanje je posledica okrnjene potrošnje nenujnih dobrin in storitev gospodinjstev zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, pri čemer gre za prisilno varčevanje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Visoko varčevanje je posledica okrnjene potrošnje nenujnih dobrin in storitev gospodinjstev zaradi ukrepov za zajezitev epidemije, pri čemer gre za prisilno varčevanje. FOTO: Leon Vidic/Delo


Glede na oceno, da je zaradi epidemije najizraziteje upadel dohodek gospodinjstev v nižjih dohodkovnih razredih, je mogoče sklepati, da so prihranke povečala predvsem gospodinjstva z razmeroma višjimi prihodki, medtem ko je bil učinek prisilnega varčevanja v gospodinjstvih z nižjimi dohodki bistveno manjši. Prihranki kot posledica prisilnega varčevanja tako po pričakovanjih Banke Slovenije ne bodo potrošeni v celoti.
 

Državni ukrepi


Ukrepi fiskalne politike za ohranjanje stabilnosti na trgu dela so po njihovem ključnega pomena za zmanjšanje dolgoročnejših učinkov epidemije na dohodke gospodinjstev, saj se pričakuje, da se bo večina zaposlenih na začasnem čakanju po zajezitvi epidemije na delo vrnila. »Zaradi trenutne precejšnje negotovosti ostajajo dohodkovna tveganja, zlasti pri tistih z nižjimi dohodki, močno povečana, zato ostaja podpora države na tem področju odločilna za hitrejše okrevanje gospodarstva po koncu epidemije,« so sklenili.

Več iz rubrike

Komentarji: