V povezavi z novim koronavirusom govorimo predvsem o zdravstveni krizi, čeprav so vplivi epidemije na svetovno in slovensko gospodarstvo veliki. Kako dolgotrajni bodo po vašem mnenju ti vplivi? 

Kriza zaradi novega koronavirusa je zelo kompleksna in bo verjetno povzročila nekatere trajne premike v družbenih odnosih, politiki, oblikah dela in potrošnji. V boju proti pandemiji smo že od prvega vala priče zapletenemu in zahtevnemu medsebojnemu usklajevanju zdravniškega odziva, vladnih ukrepov ter ukrepov na ravni podjetij.
 
Glede na sprejete ukrepe za zajezitev epidemije ne preseneča, da sta v letu 2020 globalno gospodarstvo in gospodarska rast doživela hud padec, pri čemer nekatere panoge, kot so na primer turizem, transport in avtomobilska industrija, beležijo večji upad. Dostopni podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska aktivnost letos zmanjšala, BDP pa je bil realno v prvih devetih mesecih za 6 odstotkov nižji kot v istem obdobju lani. Pri tem ne preseneča, da je bil v prvem četrtletju, ko je prišlo do popolnega zaprtja države, medletni upad največji.
 
Raziskava Boston Consulting Group (BCG) sicer kaže, da svetovno gospodarstvo okreva hitreje, kot je bilo pričakovano, kljub temu pa napovedi za vodilna gospodarstva kažejo, da bodo dosegla ravni BDP-ja iz leta 2019 šele konec prihodnjega leta. Nekatere panoge, kot sta gostinstvo in turizem, ne bodo v celoti okrevale, dokler virus ne bo povsem obvladan.  
 

Novi koronavirus je podjetja prisilil, da prilagodijo svoje poslovanje. Kakšne spremembe opažate v Boston Consulting Group? 

Covid-19 je podjetja spodbudil, da premislijo svoje delovanje tako rekoč na vseh področjih – od njihove ponudbe do preoblikovanja dobavnih verig, prodajnih kanalov in večjega izkoriščanja digitalnih platform za doseganje strank. Pri tem je pomembno, da podjetja na krizo gledajo kot na priložnost za razvoj novih poslovnih modelov, ki omogočajo rast. Takšna podjetja so zmagovalna, ne glede na to, kje so – v Nemčiji, Hongkongu ali pa v Ljubljani. Odličen primer je Airbnb, ki je v izjemno hitrem času prilagodil svoj portfelj in se preusmerili na ponudbo samotnih lokacij ter beležil rast, kljub temu da je celotna turistična panoga med najbolj prizadetimi zaradi epidemije.
 
Predvsem pa je covid-19 podjetja spodbudil, da krepijo svojo odpornost, saj jim ta omogoča, da v kriznih situacijah lažje absorbirajo stres in dosegajo primerljivo boljše rezultate v vseh fazah krize. Začetni šok lažje ublažijo, njihova krivulja poslovanja ima manj izrazit padec, saj so sposobna hitrejšega okrevanja, po krizi pa dosežejo višje ravni uspešnosti kot druga podjetja in so tudi bolje pripravljena na pokrizno obdobje.
 

Epidemija je dala močan pospešek digitalizaciji, mnogi ponudniki blaga in storitev selijo svoje poslovanje na splet. Je to trend, ki se bo obdržal tudi po koncu epidemije? 

Zagotovo. Epidemija je močno vplivala na nakupovalne navade, saj je izrazito okrepila trend rasti e-trgovine, ki smo mu priča zadnjih nekaj let. Raziskava družbe BCG kaže, da je e-trgovina v Združenih državah Amerike v prvih treh mesecih pandemije dosegla rast, ki bi jo sicer v desetih letih, za Evropsko unijo pa pričakujemo, da bo e-trgovina do leta 2024 postala glavno gonilo rasti maloprodaje. Krepila se bo tudi v Jugovzhodni Evropi, kjer je do leta 2024 pričakovati 13-odstotno rast.

V BCG ocenjujemo, da bo v Sloveniji vrednost spletne prodaje zrasla iz 300 milijonov evrov v letu 2019 na 540 milijonov evrov do leta 2024, pri tem pa slovenski trg ponuja še veliko neizkoriščenih potencialov, ki lahko trgovcem z jasno vizijo in strategijo, oblikovanjem odlične digitalne uporabniške izkušnje ter agilno organizacijo prinesejo boljše donose od povprečja.

Nezanemarljiv je tudi vpliv epidemije na področje dela. Marsikje so ljudje tako rekoč čez noč svoje pisarne zamenjali za delo od doma. Kakšne so izkušnje podjetij, kakšna je prihodnost dela na daljavo? 

Fleksibilne oblike dela so zagotovo ena od sprememb, ki se bodo obdržale tudi po covidu-19. Naša raziskava kaže, da med zaposlenimi obstaja velika želja po prilagodljivih načinih dela, pa tudi večja odprtost managerjev do takšnih oblik dela. Pred epidemijo je bil le manjši delež managerjev naklonjenih delu izven pisarne. Ključen razlog je bil strah pred neproduktivnostjo, ki pa se je med epidemijo v veliki meri izkazal kot neutemeljen.
 
Kljub temu pa ne gre pričakovati, da bo delo na lokaciji podjetja popolnoma izginilo, tudi pri tistih vrstah dela, ki to načeloma omogočajo. Pogoji dela, ki jih ponujajo pisarne, nekaterim zaposlenim namreč bolj ustrezajo. Podjetja bodo zato morala najti pravo ravnotežje različnih oblik dela, saj en model ne bo primeren za vse. Pri tem bo pomembno ohraniti v mislih zadovoljstvo zaposlenih, saj ta vpliva na njihovo produktivnost.
 

Za zaključek, kakšen nasvet bi dali slovenskim podjetjem in managerjem za poslovanje po covidu-19? 

Managerji naj ne pričakujejo vrnitve v stare tirnice, ker teh tirnic po epidemije ne bo več. V tem času je postalo očitno, da stari načini delovanja niso več ustrezni, zato se številna velika podjetja ukvarjajo z vprašanjem, kako preoblikovati vodenje – procese, orodja, organizacijsko kulturo – da bodo postala bolj agilna, prilagodljiva in odprta za uvajanje novosti.