Lani kljub epidemiji visok dobiček slovenskih bank

Banke so, kljub epidemiji do novembra lani ustvarila visok dobiček, k temu pa je izrazito prispevala združitev Abanke in NKBM, poroča Banka Slovenije.
Fotografija: Banka Slovenije v mesečnem poročilu ugotavlja, da je lanski dobiček bančnega sistema za petino manjši, kot leto prej. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Banka Slovenije v mesečnem poročilu ugotavlja, da je lanski dobiček bančnega sistema za petino manjši, kot leto prej. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Lani sta se v Sloveniji združili Abanka in NKBM, združitev pa je izrazito prispevala k visokemu dobičku v pandemičnem letu, v mesečnem poročilu piše Banka Slovenije. V letu 2020 so banke do novembra ustvarile 471 milijonov evrov dobička oziroma dobro petino manj, kot v istem obdobju leta 2019.
 

Rast bilančne vsote


Banka Slovenije v svojem poročilu piše, da je lanski dobiček bančnega sistema za petino manjši, kot leto prej, če pri tem odštejemo še enkratni učinek združitve bank, pa je bil dobiček nižji za več kot 50 odstotkov.


Tudi novembra se je nadaljevala rast bilančne vsote bank, ki se je povečala za 351 milijonov evrov. Bančna bilanca je novembra znašala 44 milijard, kar je 8,2 odstotka višje kot lani; pri tem pa so banke sredstva povečevala predvsem na računih centralne banke, medtem ko so beležili rast vlog nebančnega sektorja.
 

Posojila


Novembra 2020 je rast posojil nebančnemu sektorju v primerjavi z letom 2019 ostala pozitivna, se je pa nekoliko zmanjšala. Obseg posojil se je kljub manjši rasti povečal za 31 milijonov evrov, kar je predvsem posledica stanovanjskih posojil in pa posojil tujcem, ugotavlja Banka Slovenije.
Krčenje potrošniških posojil je mogoče povezati s povečano negotovostjo ob drugem valu epidemije, nižjimi dohodki prebivalstva in pa manjšimi možnostmi za trošenje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Krčenje potrošniških posojil je mogoče povezati s povečano negotovostjo ob drugem valu epidemije, nižjimi dohodki prebivalstva in pa manjšimi možnostmi za trošenje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Za 2,2-odstotka, oziroma za 9 milijonov evrov pa se je skrčil obseg posojil podjetjem, ki je septembra in oktobra povečeval.
 

Gospodinjstva


Upočasnila se je tudi rast posojil gospodinjstev. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo zaznati 0,4 odstoten upad posojil gospodinjstvom, zmanjšala pa so se predvsem potrošniška (za 7,3 odstotka na medletni ravni) in ostala posojila (za 2 odstotka na medletni ravni).

Med gospodinjstvi so se novembra obenem zmanjšala še negativna stanja na transakcijskih računih in pa kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic.
Razmeroma visok dobiček slovenskih bank je v prvi vrsti posledica enkratnega učinka združitve Abanke in NKBM. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Razmeroma visok dobiček slovenskih bank je v prvi vrsti posledica enkratnega učinka združitve Abanke in NKBM. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Hkrati so na slovenski centralni banki zaznali večje krčenje potrošniških posojil, ki se je zmanjšalo za 33 milijonov evrov. Gre za drugo največje znižanje v lanskem letu, kar je mogoče povezati s povečano negotovostjo ob drugem valu epidemije, nižjimi dohodki prebivalstva in pa manjšimi možnostmi za trošenje. Kljub napisanemu se je nadaljevala rast stanovanjskih posojil, ki so se v novembru povečale za 4,2 odstotka.
 

Bančni dobiček


V letu 2020 so slovenske banke ustvarile 471 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma petino manj (19,3 odstotka), kot v istem obdobju leta 2019. Donosnost na kapital je v te obdobju znašal 10,5 odstotka, izpostavljajo na Banki Slovenije, ob tem pa dodajajo, da je razmeroma visok dobiček v prvi vrsti posledica enkratnega učinka združitve dveh bank.

Več iz rubrike