Lani kljub epidemiji visok dobiček slovenskih bank
Banke so, kljub epidemiji do novembra lani ustvarila visok dobiček, k temu pa je izrazito prispevala združitev Abanke in NKBM, poroča Banka Slovenije.
Odpri galerijo
Lani sta se v Sloveniji združili Abanka in NKBM, združitev pa je izrazito prispevala k visokemu dobičku v pandemičnem letu, v mesečnem poročilu piše Banka Slovenije. V letu 2020 so banke do novembra ustvarile 471 milijonov evrov dobička oziroma dobro petino manj, kot v istem obdobju leta 2019.
Banka Slovenije v svojem poročilu piše, da je lanski dobiček bančnega sistema za petino manjši, kot leto prej, če pri tem odštejemo še enkratni učinek združitve bank, pa je bil dobiček nižji za več kot 50 odstotkov.
Tudi novembra se je nadaljevala rast bilančne vsote bank, ki se je povečala za 351 milijonov evrov. Bančna bilanca je novembra znašala 44 milijard, kar je 8,2 odstotka višje kot lani; pri tem pa so banke sredstva povečevala predvsem na računih centralne banke, medtem ko so beležili rast vlog nebančnega sektorja.
Novembra 2020 je rast posojil nebančnemu sektorju v primerjavi z letom 2019 ostala pozitivna, se je pa nekoliko zmanjšala. Obseg posojil se je kljub manjši rasti povečal za 31 milijonov evrov, kar je predvsem posledica stanovanjskih posojil in pa posojil tujcem, ugotavlja Banka Slovenije.
Za 2,2-odstotka, oziroma za 9 milijonov evrov pa se je skrčil obseg posojil podjetjem, ki je septembra in oktobra povečeval.
Upočasnila se je tudi rast posojil gospodinjstev. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo zaznati 0,4 odstoten upad posojil gospodinjstvom, zmanjšala pa so se predvsem potrošniška (za 7,3 odstotka na medletni ravni) in ostala posojila (za 2 odstotka na medletni ravni).
Med gospodinjstvi so se novembra obenem zmanjšala še negativna stanja na transakcijskih računih in pa kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic.
Hkrati so na slovenski centralni banki zaznali večje krčenje potrošniških posojil, ki se je zmanjšalo za 33 milijonov evrov. Gre za drugo največje znižanje v lanskem letu, kar je mogoče povezati s povečano negotovostjo ob drugem valu epidemije, nižjimi dohodki prebivalstva in pa manjšimi možnostmi za trošenje. Kljub napisanemu se je nadaljevala rast stanovanjskih posojil, ki so se v novembru povečale za 4,2 odstotka.
V letu 2020 so slovenske banke ustvarile 471 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma petino manj (19,3 odstotka), kot v istem obdobju leta 2019. Donosnost na kapital je v te obdobju znašal 10,5 odstotka, izpostavljajo na Banki Slovenije, ob tem pa dodajajo, da je razmeroma visok dobiček v prvi vrsti posledica enkratnega učinka združitve dveh bank.
Rast bilančne vsote
Banka Slovenije v svojem poročilu piše, da je lanski dobiček bančnega sistema za petino manjši, kot leto prej, če pri tem odštejemo še enkratni učinek združitve bank, pa je bil dobiček nižji za več kot 50 odstotkov.
PREBERITE TUDI:
Tudi novembra se je nadaljevala rast bilančne vsote bank, ki se je povečala za 351 milijonov evrov. Bančna bilanca je novembra znašala 44 milijard, kar je 8,2 odstotka višje kot lani; pri tem pa so banke sredstva povečevala predvsem na računih centralne banke, medtem ko so beležili rast vlog nebančnega sektorja.
Posojila
Novembra 2020 je rast posojil nebančnemu sektorju v primerjavi z letom 2019 ostala pozitivna, se je pa nekoliko zmanjšala. Obseg posojil se je kljub manjši rasti povečal za 31 milijonov evrov, kar je predvsem posledica stanovanjskih posojil in pa posojil tujcem, ugotavlja Banka Slovenije.
Za 2,2-odstotka, oziroma za 9 milijonov evrov pa se je skrčil obseg posojil podjetjem, ki je septembra in oktobra povečeval.
Gospodinjstva
Upočasnila se je tudi rast posojil gospodinjstev. V primerjavi z istim obdobjem lani je bilo zaznati 0,4 odstoten upad posojil gospodinjstvom, zmanjšala pa so se predvsem potrošniška (za 7,3 odstotka na medletni ravni) in ostala posojila (za 2 odstotka na medletni ravni).
Med gospodinjstvi so se novembra obenem zmanjšala še negativna stanja na transakcijskih računih in pa kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic.
Hkrati so na slovenski centralni banki zaznali večje krčenje potrošniških posojil, ki se je zmanjšalo za 33 milijonov evrov. Gre za drugo največje znižanje v lanskem letu, kar je mogoče povezati s povečano negotovostjo ob drugem valu epidemije, nižjimi dohodki prebivalstva in pa manjšimi možnostmi za trošenje. Kljub napisanemu se je nadaljevala rast stanovanjskih posojil, ki so se v novembru povečale za 4,2 odstotka.
Bančni dobiček
V letu 2020 so slovenske banke ustvarile 471 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma petino manj (19,3 odstotka), kot v istem obdobju leta 2019. Donosnost na kapital je v te obdobju znašal 10,5 odstotka, izpostavljajo na Banki Slovenije, ob tem pa dodajajo, da je razmeroma visok dobiček v prvi vrsti posledica enkratnega učinka združitve dveh bank.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.