Začetek marca 2021 zaznamuje eno leto življenja z novim koronavirusom. Letos je verjetno še najbolj opazno nihanje iz optimizma v pesimizem in nazaj. Zadnje dni je tako čas za nekoliko več pesimizma.
 
Svetovna zdravstvena organizacija in tudi podatki iz posameznih držav opozarjajo, da pandemija letos še ne bo obvladana. Vse upanje se polaga v prekuženost in cepljenje. Ta teden je FDA odobrila še cepivo Johnson & Johnsona. A se je – tudi pri nas z zadnjim primerom v mariborski bolnišnici – pokazalo, da se razvija tudi virus. Zato se še naprej dozdeva, da se kot pijanec opotekamo iz tedna v teden, in naša pričakovanja prilagajamo informacijam iz zadnjega tedna. Dolgoročne napovedi okoli pandemije in njenega vpliva na gospodarstvo so se zaenkrat izkazale za zgrešene ali pa preveč netočne, da bi bile uporabne. Države zato še naprej tiskajo denar in kreirajo likvidnost v upanju in s ciljem na čimprejšnji konec pandemije.

A ta cilj postaja vse bolj izmuzljiv.

Zato so v ZDA novi 1,9 trilijona velik paket pomoči spravili skozi kongres, sedaj ga čaka še senat, a sprejetje je predvideno v naslednjih dneh. Tako velike injekcije denarja strašijo del vlagateljev, drugi del pa delajo zelo pohlepnega.
 
Po pričakovanju prvih naj bi to ustvarilo inflacijo. Zato so ameriško 10-letno obveznico konec prejšnjega tedna pripeljali vse do 1,5 odstotka donosa, podoben razvoj dogodkov pa je seveda tudi v Evropi. Strah pred inflacijo in rotacija med posameznimi sektorji, predvsem s ciljem kupiti kar se najbolje obnese v inflaciji, sta ustvarili veliko volatilnost na trgih.
 


Ta kratkotrajen korak nazaj je po prepričanju drugih, bolj pohlepnih vlagateljev, odlična nakupna priložnost, zato smo v ponedeljek videli močan odboj in lakoto po delniških naložbah. Dodatno negotovost na trg vnašajo tudi centralni bankirji, saj je Fed izjavil, da jih inflacija ne skrbi, likvidnost bodo pa še naprej zagotavljali v neomejenem obsegu. A trg nekako ne verjame tej zgodbi in vračunava 3-4 dvige obrestnih mer do leta 2024.
 
Lahko rečemo, da je kaos popoln. Ekonomski kazalci in PMI podatki za februar so pričakovano nekoliko slabši. Januarja in februarja so se okrepile omejitve v javnem življenju. Kitajci so praznovali novo leto in temu so pripisali slabše kazalce za zadnji mesec. Pogled v poletje še naprej prinaša optimizem, priprave na turistično sezono so v polnem teku. A vseeno previdnost ni odveč. Zdi se, da je optimizem, da bo kmalu vse normalno pretiran ter da zgolj zaupanje, da so centralne banke vsemogočne, ščiti trg pred močnejšim popravkom. V posmeh zahodnim centralnim bankam in politikom je celo kitajski regulator trga opozoril pred finančnimi baloni na zahodnih kapitalskih trgih.
 

Delniški trgi zopet sinonim za nihajnost

Po novih rekordih takoj preplah in močnejši padec. Vlagatelji so kot odvisnik odvisni od likvidnosti in tiskanja denarja, ki ga zagotavljajo države in centralne banke, a obenem jih to tiskanje skrbi, da  bo vodilo do nenadzorovane inflacije. Zato so zadnji teden dolgoročne obveznice izgubljale, donosi pa rastli. Obvezniški trgi so s tem dajali tempo in smer gibanja delniškim trgom.
 
Premiki na obvezniških trgih so diktirali tudi dogajanje znotraj panog. Ciklične delnice, energija, materiali in finančne delnice so v tej zgodbi privlačnejše, IT in potrošnja pa manj. Pri prvi skrbijo visoka vrednotenja, ki jih podpira poceni denar, pri drugi pa škarje v maržah, ki upadejo če cene surovin rastejo hitreje kot prodajne cene. Nadaljeval se je negativen trend v panogi oskrbe, navkljub zelo dobrim rezultatom in privlačnim vrednotenjem, saj je zadnja vremenska katastrofa v Texasu razkrila ranljivost sektorja. Na kratko, izgube nekaterih, predvsem lokalnih električnih podjetij so velikanske, nekaj jih bo celo bankrotiralo. Ob izpadih dobave so morala vseeno zagotoviti dobavo energije, ki jo ta podjetja po navadi prodajo nekaj let vnaprej, sedaj pa so jo zaradi presežne porabe in izpada lastne proizvodnje morala kupiti bo nekaj 10x višjih cenah nazaj. Zato pa se zdi, da čakajo panoge materialov in energije še naprej dobri časi.
 
Podobno se godi tudi industriji, kjer prihajajo še zadnji podatki o poslovanju v 2020 ter napovedi za 2021. Spodbudno je, da so tu evropska podjetja celo bolj optimistična kot ameriška. Mogoče razlog tiči v bolj eksplicitni zavezi Evrope po velikih investicijah v infrastrukturo in prehodu v bolj zeleno.
 
Tečaj dolarja se je zadnje tedne stabiliziral in se drži nekaj nad 1,20 dolarja za evro. Na drugi strani drsijo valute držav z razvijajočih se trgov, kar negativno vpliva tako na njihove obveznice in tudi kapitalske trge. Zato je v prihajajočih tednih potrebna dodatna pozornost. Če se bo trend rasti donosov na glavne ameriške in evropske obveznice nadaljeval, čaka trge v razvoju zelo divja vožnja. Tudi že prej omenjena izjava kitajskega regulatorja trga morda nakazuje, da lahko kitajska še nekoliko omeji likvidnost, predvsem v vročem nepremičninskem sektorju.
 

Nasvet za vlagatelje

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge. Ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. A zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov.
 
Zgodovinsko drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, a dolgoročne obveznice so se zadnje tedne zaradi strahu pred inflacijo nekoliko ohladile. Znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.
 
Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Na primer vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. A tudi tu je potrebna previdnost, saj so ponekod vrednotenja iracionalna. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali. V tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija), a pozornost je potrebna tudi zaradi valutnih nihanj.
 
Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t. i. ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

* Avtor je upravitelj pri Generali Investments d.o.o.