Drugi val pandemije se še naprej umirja. V Sloveniji se približujemo rumeni fazi in gospodarske dejavnosti so se precej sprostile. Podobno je tudi v svetu.
 
V dobrem mesecu, od sredine januarja, je v svetu 7-dnevno povprečje števila novo okuženih padlo iz skoraj 750.000 krepko pod 400.000. Z naraščajočo prekuženostjo in krepitvijo cepljenja, se drugi val umirja. Skrbi sicer povzročajo novi sevi, a vseeno se trgi in gospodarsko zaupanje odziva pozitivno na trenutno situacijo. To je trenutno glavni dejavnik v rasti trgov.
 
Drugi pomembni dejavnik je stimulus v ZDA. Odrasla oseba bo prejela po 1400 dolarjev, celoten paket pa naj bi dosegel približno 1900 milijard dolarjev. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje »tiskanje« denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije. Trgi tako pridobivajo in dosegajo nove rekordne vrednosti praktično povsod po svetu.
 
Krepijo se tudi inflacijska pričakovanja, saj vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje. Še posebej je to očitno pri cenah materialov in surovin, kjer je celo nafta dosegla predkoronske nivoje, a ob tem ne smemo pozabiti na izredno mrzlo vreme v večjem delu severne poloble, ki je kratkoročno dodatno dvignilo cene energentov, predvsem plina.
 
Boljši rezultati od pričakovanj za zadnji kvartal 2020, predvsem pa optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021 vlagateljem vlivajo dodatno zaupanje. Zato navkljub visokim vrednotenjem kot tudi zaradi močne likvidnostne podpore vidimo nove dnevne rekorde na borzah. Na drugi strani se krepijo tudi glasovi, ki opozarjajo na previdnost, saj je trg po vseh merilih pregret in marsikje v območju, kjer še nikoli v zgodovini ni bil.
 
Celoten finančni sistem postaja s tem močnim dodajanjem likvidnosti vse bolj nestabilen. Politika je v zadnjih tednih stopila v ozadje in zmanjšala vpliv na borze, saj ameriška administracija pod Bidnom pristopa bolj previdno h komunikaciji in s tem povzroča manj nihajnosti.
 
V Evropi se močno krepi zaupanje, vrnil se je Draghi, ki je sestavil novo vlado in dogodek je bil zelo pozitiven za Evropo. Azijski trgi so najbolje štartali v 2021. Kitajska nadaljuje z rastjo in je najboljši velik trg v 2021. Z dobrim obvladovanjem pandemije ter solidnimi gospodarskimi podatki so postali najprivlačnejše mesto za vlagatelje. Zgodba z Alibabo in vmešavanjem partije v gospodarske družbe je malodane pozabljena, pozornost se je vrnila na potrošnika in rast njegovega trošenja. Z rastjo cen materialov se krepi privlačnost držav, ki so pomembno odvisno od proizvodnje in izvoza le teh, to je predvsem Latinska Amerika in Rusija.
 
Poslovni rezultati za zadnji lanski kvartal, predvsem pa napovedi za 2021 še naprej presegajo številke, ki so jih pričakovali analitiki. Ameriška podjetja so presegla napovedi dobička za 17 %, prihodkovne za 3 %, evropska pa dobičkovne celo za 18 %, a so nekoliko zaostala za napovedmi z rastjo prihodkov, saj so ti nižji za 1 %. Skupaj z močno likvidnostjo je vlagateljem to dovolj, da skrbijo za dnevno nove rekordne vrednosti.
 
Zadnji teden so več objavljala predvsem srednje velika podjetja, kjer se trend preseganja napovedi nadaljuje, obenem pa je negotovost kakšno bo dejansko leto 2021 še vedno zelo velika. Še naprej so zvezde trgovanja posamezne zgodbe in delnice, ki pritegnejo pozornost špekulativnih vlagateljev, čeprav njihova vrednotenja v nekaterih primerih postajajo že prav absurdna. A vlagatelji še naprej vso pozornost usmerjajo v zgodbo, samo vrednotenje pa je drugotnega pomena.
 
Razočaranje po rezultatih naftnih podjetij se je hitro umaknilo rasti cen nafte na svetovnih trgih, kjer je zopet presegla 60 dolarjev za sodček, zato rastejo tudi cene delnic iz te panoge. Podobno se dogaja tudi pri materialih, kjer so cene rekordne, zato tudi delnice v tej panogi silijo k novim rekordom. Interes vlagateljev za obe panogi lahko obrazložimo tudi kot željo po zaščiti pred inflacijo, a zaenkrat inflacije še ni na vidiku. Nekoliko so razočarala tudi velika farmacevtska podjetja, kjer rast s pandemijo povezanih storitev ni nadomestila upada na nekaterih drugih področjih, a nizka vrednotenja največjih družb ohranjajo panogo privlačno. Krepi pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritisku na marže.
 
Povsem druga zgodba so industrijska podjetja, ki z dobrimi napovedmi še naprej presenečajo vlagatelje. Stimulusi se počasi prelivajo v rezultate, kar je dvignilo napovedi za 2021 in s tem pričakovanja vlagateljev. A tudi tu ponekod cene delnic že malo prehitevajo realnost. Še naprej vlagatelji pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje, kar daje moč reflacijski rotaciji znotraj delniških trgov.
 
Rezultati bank so sicer večinoma razočarali, a zaradi reflacijske zgodbe se tečaji le-teh držijo zelo dobro in silijo višje. Na drugi strani vidimo pritiske na obvezniških trgih, predvsem pri obveznicah z daljšo ročnostjo, kjer zadnje čase vidimo večje premike. Ameriška 10-letna obveznica je tako v mesecu dni prišla iz donosa 1 % na 1,20 %. Podobno je tudi v Evropi, saj so donosi obveznic nekoliko manj negativni. Nemška 10-letna obveznica se je tako v zadnjem mesecu »premaknila« za dobrih 20 točk, iz -0,50 % na približno -0,38 %. Krepitev dolarja je bila hitro končana in zopet je šel nazaj na nivoje med 1,21 in 1,22 dolarja za evro in tečaj okoli 1,30 dolarja za evro konec leta ostaja realen.

Nasvet za vlagatelje

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, in ti zaradi plime likvidnosti silijo vse višje. Zadnje tedne prihaja v ospredje še vprašanje inflacije.
 
Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Zadnje tedne so se podražile predvsem delnice manjših družb, zato lahko verjetno pričakujemo nekaj rotacije v največja IT podjetja.
 
Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.
 
Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi.
 
Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija).
 
Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t. i. ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
 
* Aleš Lokar, upravitelj pri Generali Investments d.o.o.