Kje je povezava med gospodarstvom in kapitalskim trgom?

Spomnimo, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je dne 30. januarja 2020 razglasila pandemijo globalnih razsežnosti, 19. februar­ja 2020 je indeks ameriških delnic S&P500 dosegel najvišjo vrednost v zgodovini. V vmesnem obdobju so se vrstila opozorila institucij o grožnji globalne recesije, z mogočimi razsežnostmi, ki jim v zgodovinskem kontekstu še nismo bili priča.

Za spremembo dojemanja vlagateljev so bili potrebni trije tedni. Sledil je preobrat. Optimizem se je čez noč spreobrnil v paniko, ki je povzročila drastično znižanje vrednosti indeksa S&P500. Dober mesec pozneje, natančneje 23. marca 2020, se je indeks dotaknil dna in bil od zgodovinskega vrha oddaljen za 35 odstotkov.

Na grožnjo o nastopu nestabilnosti finančnega sistema in kolapsa gospodarstva sta se vlada ZDA in centralna banka Fed odzvali hitro in silovito. Obljube vlade in drugih institucij, da bodo ukrepale z vsemi razpoložljivimi sredstvi, so zalegle. Odtlej spremljamo relativno hitro okrevanje trga kapitala in rast vrednosti indeksa S&P 500. Že izvedene konvencionalne in nekonvencionalne ukrepe, s tistimi vred, ki naj bi še sledili, so si tržni deležniki prevedli kot zadostne, da bo okrevanje gospodarstva sledilo obliki črke V.

Takšna so bila razmišljanja v obdobju, ko je prevladovalo prepričanje, da se bo covid-19 pustil obvladati in zatreti. Novejši podatki, vsaj kar zadeva bolezen, kažejo, da ne bo tako. Poleg tega bo kmalu aktualno vprašanje omejitev konvencionalnih in nekonvencionalnih spodbud (tako po obsegu kot trajanju).


Razmere postajajo podobne tistim, ki smo jih opazovali v prvih treh tednih februarja 2020. A če si takoj po izbruhu pandemije svet še ni znal predstavljati in oceniti obsega posledic za gospodarstvo, je zdaj drugače. Razpolagamo s širšim naborom informacij o razsežnostih gospodarskih posledic in njihovega vpliva na dinamiko ne le ameriškega, temveč tudi svetovnega gospodarstva. Res je, da se je ameriško gospodarstvo začelo postavljati na noge, vendar se pred njim vnovič kopičijo ovire, ki bodo morda celo višje. Zagon novega vala pandemije je videti izrazitejši, kot je bil prvi.

Pogoji, ki bi nas navajali k sklepu, da je najhujše za nami, niso izpolnjeni. Edinstvenost trenutnih razmer in neprimerljivost podatkov otežujeta kakovost in prepričljivost presoje. Kot ekonomist se sprašujem o resničnih po­sledicah pandemije na gospodarstvo, kar pa je ob prej omenjenih svežnjih pomoči še toliko bolj oteženo. Izkušnje izpred nekaj mesecev nam odpirajo tudi vprašanja o obsegu potrebnih ukrepov za zajezitev drugega vala. Teh dilem kapitalski trg – kot tako imenovani napovedni mehanizem –, kot kaže, nima.