Razkrita državna skrivnost Velike Britanije

Državni dolg Združenega kraljestva trenutno znaša približno 2600 milijard evrov oziroma več kot 100 odstotkov državnega BDP-ja. Londonski časnik je s pomočjo zakona o svobodi obveščanja poskušal pridobiti seznam upnikov pri britanskem ministrstvu za finance, vendar so mu odgovorili, da je vsebina registra državna skrivnost, kljub njegovemu obstoju. Komu so potem dolžni Britanci?
 

Državni dolg na Otoku

 
Knjižnica spodnjega doma britanskega parlamenta navaja: »Ko vlada porabi več, kot prejme z davki in drugimi prihodki, si mora izposoditi. Včasih se to imenuje proračunski primanjkljaj vlade, ki trenutno znaša 357 milijard evrov oziroma 14,5 odstotka BDP.«
 
Torijci, člani konservativnih političnih strank v Veliki Britaniji, bi lahko več denarja zaslužili z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb. The London Economic navaja, da to nameravajo storiti do leta 2023, ko bodo zvišali omenjen davek z 19 na 25 odstotkov. Prav tako bi lahko zvišali davek na dohodek za 321.000 ljudi v Združenem kraljestvu, ki imajo letni dohodek nad 176 tisoč evrov. Zanje je trenutna stopnja obdavčitve 45-odstotna.
 
Vendar bi bilo zvišanje davkov slabo za korporacije in posameznike, ki finančno podpirajo torijce, zato obstajajo luknje v zakonu, ki omogočajo »davčno praznino« v višini 35 milijard evrov na leto, pojasnjuje The London Economic. Poleg tega Ministrstvo za mednarodno trgovino ob vsaki priložnosti poudari, da je britanski davek na dohodek pravnih oseb »najnižji v skupini G20«.
 
Inštitut za fiskalne študije (IFS) ugotavlja, da je skupna davčna stopnja v Združenem kraljestvu s 33 odstotki precej manjša, kot v večini drugih zahodnoevropskih držav, kjer to povprečje znaša 39 odstotkov. Za poplačilo javnega dolga, bi se lahko breme ustvarjanja prihodkov sicer preneslo na delavski razred. Vendar The London Economic navaja, da bo Britanska vlada namesto tega raje zmanjšala javno porabo, predvidoma za slabih 18 milijard evrov med leti 2022 in 2023.
 
Tukaj v igro vstopijo pozlačeni vrednostni papirji oziroma zlate državne obveznice, ki se imenujejo 'gilti'. Gilte izdaja Angleška centralna banka v imenu Zakladnice Njenega veličanstva, papirna potrdila pa so nekdaj dejansko imela pozlačen rob.
 

Pozlačeni vrednostni papirji

 
Po podatkih Urada za proračunsko odgovornost (OBR) in Angleške banke, so Britanci približno tretjino od 2600 milijard evrov vrednega dolga dolžni sami sebi. Preostali dve tretjini dolga pa imajo v lasti kupci giltov. Belgija si lasti približno 231 milijard evrov britanskega javnega dolga, sledijo pa ji Luksemburg z 20 milijardami, Španija s 517 milijoni, Nemčija s 340 milijoni in ZDA s 27 milijoni evrov. Časnik The London Economic pa je želel odkriti, kdo so »privatni« kupci britanskih zlatih obveznic.
 
Britanski Urad za upravljanje dolga (DMO) ni razkril veliko informacij glede registra upnikov, navaja Londonski časnik in dodaja, da je drobtinice informacij dobil drugje, predvsem v poslovnem tisku. BBC, Bloomberg in Financial Times Adviser so ponudili nekatera imena kupcev britanskih giltov in razkrili, da so to predvsem finančne institucije, denimo pokojninski in investicijski skladi ter banke in zavarovalnice. DMO je celo navedel, da je register upnikov državna skrivnost.
 
Sicer pa so ameriški upravljavci premoženja dejansko precej odprti glede svojih naložb in naložb svojih podružnic v Združenem kraljestvu. Podjetje BlackRock svojim vlagateljem v delnice iShares svetuje o uspešnosti običajnih torijskih obveznic. Družba Fidelity se hvali s svojim »vesoljem britanskih obveznic«. Brošura družbe State Street pa za vlagatelje v britanski državni dolg navaja podrobnosti o donosih in vrstah zlatih obveznic.
 
The London Economic navaja, da v nasprotju s trditvami desničarskih medijev in »svobodnih tržnikov« državni dolg in centralno bančništvo v okviru globalnega sistema načeloma nista slaba. Če bi to spodbudile pravilne organizacije, bi si vlade lahko izposodile denar za financiranje projektov, potrebnih za prihodnje izzive. Med te izzive sodi dekarbonizacija, oskrba starejših, načrtovanje prihodnjih pandemij, reševanje krize socialnih stanovanj in prehod na obnovljive vire energije.
 
»Toda dokler bo levica razdeljena in večinoma neaktivna, bodo bogati mednarodni vlagatelji še naprej vlagali v desničarske državne obveznice,« pojasni londonski časnik.