Kateri so razlogi za prodajo državnih obveznic?

Poenostavljeno, s prodajo državnih obveznic se država zadolži pri pravnih in fizičnih osebah, ki kupijo obveznice, ter jim vrača denar z obrestmi vse do datuma dospetja, ko se vrne glavnina posojila. Zapadlost obveznice do treh let je kratkoročno posojilo (tovrstne obveznice ocenjujejo kot investicije z nizkim tveganjem). Zapadlost srednjeročne obveznice je med 4 in 10 leti.

Dolgoročne in obenem tudi najbolj tvegane obveznice pa so vse, ki zapadejo po več kot 10 letih. Tveganje nakupa obveznice se poveča, čim poznejša je zapadlost obveznice. Razlog za povečano tveganost je ta, da mora oseba, ki kupi dolgoročno obveznico, na posojeni denar čakati dalj časa kot nekdo, ki svoje posojilo dobi v kratkem. Obveznice, ki zapadejo v pol leta, predstavljajo bistveno manjše tveganje, kot če bi na vračilo posojenega denarja morali čakati 10 let (v teh 10 letih je namreč večja možnost, da pride do neljubega dogodka). S tem, ko osebe tvegajo več, se poveča obrestna mera obveznice, ki je nadomestilo za tveganje. Osnovna ideja je, da dolgoročne obveznice ponujajo večjo donosnost za kompenzacijo tveganja, ki ga nosi investitor.

Tako kot države tudi nekatera podjetja izdajajo obveznice ter se na tak način zadolžijo pri kupcih teh obveznic. Običajno gre za večja podjetja, ki imajo obsežen promet, vendar v Sloveniji ta trg ni aktiven. Obveznice podjetij že v osnovi veljajo za bolj tvegane naložbe v primerjavi z državnimi obveznicami, zato imajo večjo donosnost za vlagatelje.