Odprtje razstave o nastanku tolarja

Banka Slovenije je ob svoji 30. obletnici odprla razstavo Zgodba o tolarju, ki med drugim prikazuje proces snovanja in oblikovanja valute samostojne države. Na razstavi, ki bo odprta od 19. oktobra do 17. novembra, si obiskovalci lahko ogledajo izvorne portrete slovenskih osebnosti, ki so upodobljene na bankovcih.

Pogled na finančne trge: Se nam obeta korekcija tečajev?

Kot začasni denar so se uporabljali vrednostni boni

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ob odprtju razstave povedal, da je tolar v takratnem času veliko prispeval k oblikovanju narodne identitete, navaja STA.

»Tolar takrat ni postal samo vrednostni simbol naše države, ampak je pomembna tudi njegova druga, duhovna komponenta. Snovalci so namreč povezali vrednost našega denarja z velikimi imeni naše zgodovine; z ljudmi, s katerimi smo se poskušali poistovetiti in se zgledovati po njih, ko smo razmišljali, kaj naj bo pomenila naša nova država«, je dodal Vasle.

Bankovci zamenljivi brez časovne omejitve

Tolar je bil denarna enota Republike Slovenije od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006. Do izdaje tolarskih bankovcev in kovancev so se kot začasni denar uporabljali vrednostni boni, s katerimi so želeli preprečiti morebiten vdor v monetarni sistem Republike Slovenije.

Prvi bankovci za 100, 500 in 1000 tolarjev so prišli v obtok 30. septembra 1992. Kasneje so se jim pridružili še bankovci za 10 (november 1992), 20 (december 1992), 200 (februar 1993), 50 (marec 1993), 5000 (december 1993) in 10.000 (marec 1995), je zapisano na spletni strani Banke Slovenije.

Okolju prijazno rudarjenje bitcoinov v Ameriki

V začetku leta 1993 so se bankovcem pridružili še kovanci za enega, dva, pet tolarjev in 50 stotinov, aprila istega leta pa še kovanca za 10 in 20 stotinov.

Tolarski kovanci so bili zamenljivi do 3. 1. 2017, medtem ko je tolarske bankovce še vedno možno zamenjati na Banki Slovenije po tečaju 1 evro = 239,63 SIT (slovenskih tolarjev).

Tako tolarski bankovci kot kovanci so bili izdelani po idejni zasnovi Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja, portrete za bankovce pa je izdelal slikar Rudi Španzel. Po navedbi Banke Slovenije je kovance modeliral kipar Janez Boljka.

Portretiranje znanih osebnosti povzročalo težave

»Poraja se vprašanje, kako je v takratnih časih, ko se je mudilo in ni bilo na voljo tehnologije, kot je danes, oblikovalcem in vsem udeleženim v tem procesu uspelo narediti tako izjemen izdelek,« je dejal kurator Vladimir Vidmar.

Bankovec je na nosil eni strani podobo znanega Slovenca, na drugi pa zanj značilno orodje. Tako je na primer Prešernov bankovec za 1000 tolarjev krasil originalen rokopis Zdravljice, bankovec za deset tolarjev pa je nosil poleg Trubarjeve podobe še sliko uršulinske cerkve.

Po navedbah nekaterih medijev naj bi imel Španzel pri portretiranju znanih Slovencev veliko težav. Namreč; starejše, kot so bile osebnosti, težje je našel vir, po katerem bi jih lahko najbolj realno upodobil. Medtem ko je imel za Ivano Kobilico na razpolago kakovostno fotografijo, se je moral glede podobe Gallusa znajti po svoje.

Ivana Kobilica. Foto: Svete Tatjana/Delo

Španzlovi portreti danes v obliki slik krasijo pisarne Banke Slovenije, za namen razstave Zgodba o tolarju pa so jih na novo uokvirili.

Kot navaja STA, je Vidmar, ki je razstavo pripravil skupaj s Špelo Goltes, povedal, da je bila edinstvenost vizualne podobe tolarja takoj prepoznana in da je ta kot oblikovalski izdelek zelo hitro doživel mednarodno slavo.

Razstava predstavlja ključne dogodke tolarja od njegovega nastanka do trenutka, ko je bil zamenjan z novo valuto. Obiskovalci lahko zgodbo spremljajo prek razstavljenega likovnega gradiva, med katerimi so tudi portreti osebnosti, ki so bile upodobljene na bankovcih, in video posnetkov intervjujev oseb, ki so bile udeležene pri nastanku tolarja.

Nasveti, kako se lotiti varčevanja

»Zgodba o tolarju je predvsem zgodba o nastanku vizualne podobe ene najbolje oblikovanih valut, ki je hitro postala ključni del podobe mlade slovenske države,« so pred razstavo povedali v Banki Slovenije.