IMF opozarja na močno povečana tveganja za svetovno gospodarstvo
V torek, 19. aprila, je Mednarodni denarni sklad (IMF) objavil najnovejšo oceno svetovnega gospodarstva, kjer je zapisal, da so se svetovni gospodarski obeti od januarja »znatno poslabšali«, predvsem zaradi ruskega vdora v Ukrajino in posledičnih sankcij Zahoda. Poleg tega pa je opozoril še na morebitna nova ozka grla v svetovnih dobavnih verigah zaradi nedavne korona-krize na Kitajskem in ugotovil, da je višja inflacija številne države prisilila k zaostritvi denarne politike.
IMF opozarja na resno tveganje
Vojna v Ukrajini bo po mnenju IMF-a »resno« zavrla globalno okrevanje po obdobju pandemije covida-19. »Splošna tveganja za gospodarske obete so se močno povečala, politični kompromisi pa so postali še zahtevnejši,« je v uvodu poročila zapisal ekonomski svetovalec IMF Pierre-Olivier Gourinchas in pojasnil, da je svet v nekaj tednih ponovno doživel velik šok.
»Ravno ko se je zdelo, da se bo po svetovnem gospodarskem zlomu, ki ga je povzročila pandemija, že videlo trajno okrevanje, je vojna ustvarila zelo realno možnost, da bo velik del nedavnih dosežkov izbrisan,« je dejal Gourinchas. IMF je Evropski uniji za letos sicer napovedal 2,9-odstotno rast, kar je 1,1 odstotne točke manj od januarske napovedi.
Vojna je sicer še dodatno okrepila inflacijske pritiske in ogrozila dobavo ključnega blaga. Rusija je namreč pomembna dobaviteljica nafte in kovin, Rusija in Ukrajina pa sta skupaj dobaviteljici pšenice in koruze - blaga, katerega cene so se po invaziji močno zvišale.
»Obstaja vse večje tveganje, da se bodo inflacijska pričakovanja razrahljala, kar bo spodbudilo agresivnejši odziv centralnih bank na zaostrovanje,« je zapisal IMF. »V nastajajočih tržnih gospodarstvih in gospodarstvih v razvoju bi lahko zvišanje cen hrane in goriva znatno povečalo tveganje socialnih nemirov.« Tudi dolgoročni humanitarni učinek invazije bo verjetno povzročil nesoglasja, je opozoril IMF, saj lahko »velik pritok beguncev še poveča že obstoječe socialne napetosti in podžge nemire«.
Opozorilo tudi za finančne trge
IMF je posvaril tudi pred nadaljnjimi razprodajami na finančnih trgih, ko se bodo centralne banke poskušale spopasti z višjo inflacijo in zmanjšati obseg pandemičnih spodbujevalnih ukrepov. »Vsekakor obstaja tveganje nadaljnjih razprodaj,« je v torek za CNBC povedal Tobias Adrian, direktor za denarne in kapitalske trge pri IMF-u.
»Predvidene posledice zaostrovanja denarne politike so zaostritev finančnih pogojev za upočasnitev gospodarske aktivnosti, zato me ne bi presenetilo, če bi bili v prihodnje priča določeni prilagoditvi vrednotenja sredstev, kar bi se lahko zgodilo tako na delniških trgih kot tudi na trgih podjetniških obveznic in državnih obveznic,« je dodal Adrian.
Ameriška centralna banka (Fed) sicer pričakuje, da bo do leta 2022 še šestkrat zvišala obrestne mere, Evropska centralna banka (ECB) pa je prejšnji teden potrdila, da bo v tretjem četrtletju končala svoj program nakupa sredstev, o čemer smo že poročali. Vendar bi se lahko to zaostrovanje denarne politike pospešilo, če bo inflacija ostala visoka, kar bi lahko vplivalo na gibanje trgov.
Evroobmočje je denimo prejšnji mesec zabeležilo še eno rekordno raven inflacijskih številk, in sicer 7,5 odstotka na letni ravni, ZDA pa so poročale o najvišjih vrednostih cen življenjskih potrebščin po letu 1981.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.