Hrvaški minister za finance Zdravko Marić je spomnil, da je Hrvaška julija vstopila v mehanizem ERM II, kjer mora pred vstopom v območje z evrom vztrajati vsaj dve leti. Ob včerajšnjem sprejemu nacionalnega načrta pa je zavrnil vse bojazni, da bi cene ob menjavi valute poskočile. Prostora za tovrstne bojazni ni, kar so pokazale tudi izkušnje nekaterih drugih držav, ki so evro uvedle, je dejal.

Pred uvedbo evra bo obdobje dvojnega označevanja cen. Napovedal je, da bo vlada določila to obvezo 30 dni po odločitvi Sveta EU o sprejemu Hrvaške v evrsko območje in do največ 12 mesecev po tem, ko bo evro zakonito plačilno sredstvo v državi. Obe valuti bosta v obtoku dva tedna po uradni uvedbi evra.

Medtem pa je guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić opozoril, da uvedba evra ne bo uresničljiva, če bo primanjkljaj državnega proračuna v prihodnjem letu presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). V potrjenem proračunu država za leto 2021 načrtuje primanjkljaj v višini 2,9 odstotka BDP.


Na to vpliva epidemija novega koronavirusa, zaradi katere je po njegovih besedah možno, da Hrvaška ne bo mogla prevzeti evra pred letom 2024, je poročala spletna izdaja Novega lista.

Vujčić je ob tem predstavil rezultate javnomnenjske raziskave o zaupanju v evro. Ta je pokazala, da uvedbo skupne evropske valute podpira 56 odstotkov vprašanih, kuno pa bi obdržalo 42 odstotkov vprašanih. Po besedah guvernerja se zaupanje v evro krepi, tudi zaradi koronske krize.