Globalni javni dolg je dosegel najvišjo raven v zgodovini

Globalni javni dolg bo v letu 2020 dosegel rekordnih 101,5 odstotka svetovnega BDP, napoveduje Mednarodni denarni sklad (IMF).
Fotografija: Globalni javni dolg v višave – huje kot po drugi svetovni vojni. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Odpri galerijo
Globalni javni dolg v višave – huje kot po drugi svetovni vojni. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Pandemija covid-19 je zahtevala različne fiskalne politike - v višini blizu 11 bilijonov ameriških dolarjev - po vsem svetu, zaradi česar je svetovni javni dolg dosegel rekordno visoko raven, je v petek sporočil IMF.

»Ob močnem upadu svetovne proizvodnje je bil potreben obsežen fiskalni odziv, da bi povečali zdravstvene zmogljivosti, nadomestili izgubljeni dohodek gospodarstva in preprečili obsežne stečaje,« sta zapisala Vitor Gaspar, direktor oddelka za finančne zadeve IMF in Gita Gopinath, glavna ekonomistka IMF.

»Toda odziv politike je prispeval tudi k temu, da je svetovni javni dolg dosegel najvišjo raven v zabeleženi zgodovini, in sicer na več kot 100 odstotkih svetovnega BDP (bruto domačega proizvoda), kar presega vrhove po drugi svetovni vojni,« navajata ekonomista.



Gaspar in Gopinath pojasnjujeta, da je potreba po stalni fiskalni podpori jasna, saj se države postopoma ponovno odpirajo, »vendar se postavlja vprašanje, kako lahko države to financirajo, ne da bi dolg postal nevzdržen«.

Letos naj bi se - v primerjavi z januarsko napovedjo - fiskalni primanjkljaj v naprednih gospodarstvih več kot petkrat povečal, v gospodarstvih v vzponu pa več kot podvojil, kar bo povzročilo enormen skok globalnega javnega dolga.

Na splošno naj bi se javni dolg »stabiliziral« leta 2021, kar bodo spodbudile nizke obrestne mere in predvidena močna oživitev gospodarske aktivnosti v izhodišču. Ekonomista vseeno priporočata previdnost.  


»Obstaja velika raznolikost v višini dolga in sposobnosti financiranja po državah ter velika negotovost glede napovedi,« sta dejala. »Stroški zadolževanja se lahko hitro povečajo, zlasti za razvijajoča se gospodarstva in obmejne trge, kot je bilo to vidno marca.«

Opozorila sta, da bo zagotavljanje poti nazaj k trajnostnim fiskalnim ravnovesjem ključno tudi v državah, ki so vstopile v to krizo z že zvišanim dolgom in nizko rastjo.

»Vlade bodo morale zasledovati verodostojen srednjeročni fiskalni načrt, ki temelji na izboljšanju mobilizacije dohodka,« opozarjata člana IMF. Poudarjata tudi, da bo pregledna komunikacija katerega koli načrta pomagala omejiti potencialno nihanje na trgih državnega dolga v prehodu.


Poleg tega morajo mednarodne institucije zagotoviti, da dostop do mednarodne likvidnosti ne bo moten s samoizpolnjujočo se tržno paniko, sta navedla in dodala, da mora mednarodna skupnost zagotoviti tudi, da ranljive države v razvoju z nizkimi dohodki, ki nimajo sredstev za podporo zdravstvenih sistemov in vzdržujejo življenjske poti, dostop do koncesijskega financiranja in v nekaterih primerih nepovratnih sredstev.

Približno 72 držav je že prejelo pomoč Mednarodnega denarnega sklada, »vendar bo potrebno še več dvo- oziroma večstranske podpore,« zaključujeta.  
 

Več iz te teme:

Več iz rubrike

Komentarji: