Bo nepremičninski balon zdržal pritisk centralnih bank?

Če centralne banke fiskalne spodbude ukinejo prepočasi, tvegajo še višjo rast cen nepremičnin in slabšo finančno stabilnost v prihodnosti. Če pa jih ukinejo prehitro, lahko razburkajo nepremičninski trg in znižajo cene nepremičnin, kar lahko ogrozi okrevanje ekonomije po pandemiji covida-19.
 

Kako obdržati situacijo pod nadzorom?

 
Odločevalci zelo previdno postopajo okoli nastale situacije, saj imajo še sveže v mislih globalno finančno krizo iz leta 2008, ki jo je med drugim povzročil tudi pok nepremičninskega balona, poroča Bloomberg. Nekatere centralne banke pa ob spodbudni gospodarski rasti že razmišljajo o manjšanju kupovanja sredstev in celo o višanju obrestne mere.
 

Različne strategije centralnih bank

 
Ameriška centralna banka (Fed) naj bi ohladila pregreto ekonomijo z zmanjšanjem nakupov obveznic, razlog naj bi bil rast cen nepremičnin. Najbolj naj bi zmanjšali nakupe obveznic, ki so vezane na nepremičninska posojila, te naj bi po mnenju nekaterih še bolj podžigale povpraševanje po nepremičninah, na že tako pregretem trgu.
 
Po podatkih Bloomberga naj bi bile cene nepremičnin najbolj napihnjene na Novi Zelandiji, sledita ji Kanada in Švedska, prav tako pa sta blizu vrha še Velika Britanija in Združene države Amerike. Centralna banka Nove Zelandije naj bi se v kratkem sestala glede reševanja težave, pomagala pa naj bi jim uradna gotovinska stopnja (bančna obrestna mera), ki naj bi se začela višati v drugi polovici leta 2022.
 
Kanadska centralna banka se sooča s kritikami, da naj bi pripomogla k višanju cen nepremičnin. Sicer je bila Kanada prva med razvitimi gospodarstvi, ki je začela z 'ohlajevalno' politiko, v kratkem pa naj bi sprejeli še nekaj ukrepov v tej smeri, navajajo mediji. Skrb glede nepremičninskega trga sta izrazili tudi Banka Anglije in Norveška Banka, slednja opozarja na vpliv izjemno nizkih obresti na nepremičninski trg.
 

Kaj načrtuje ECB

 
V največjem strateškem premisleku od ustvaritve evra je Evropska centralna banka (ECB) 8. julija dvignila ciljno stopnjo inflacije na dva odstotka. »Zavedamo se, da inflacija ne bo vedno na dveh odstotkih, lahko se pojavijo tudi začasna manjša odstopanja v katerokoli smer in s tem ni nič narobe,« je na novinarski konferenci dejala Christine Lagarde, predsednica ECB.

Odločevalci naj bi prikimali tudi problemu visokih cen nepremičnin. Tako naj bi odgovorni začeli razmišljati o vključitvi stroškov oziroma cen lastniških hiš v indeks HICP, ki meri evropsko stopnjo inflacije, poroča Reuters. Cilj je, da bi indeks pokazal bolj točne in realne podatke, na podlagi katerih bi lahko odgovorni bolj ustrezno in primerno spodbudili ali zavrli gospodarstvo. Posledično naj bi bile cene nepremičnin bolj primerne stanju, v katerem je gospodarstvo.
 

Podobno obnašanje trga kot leta 2008

 
Ukinjanje fiskalnih spodbud naj bi večina bank izvedla postopoma, vendar je glavni izziv, kako to storiti brez oškodovanja lastnikov nepremičnin, meni Kazuo Momma, nekdanji član monetarne politike pri Banki Japonske. »Monetarna politika je zoprna stvar. Če se uporabi za specifične namene, denimo zaviranje nepremičninskega trga, se lahko pojavijo drugi problemi, kot je zaustavitev okrevanja ekonomije,« pojasnjuje Momma.

Toda ne ukrepanje prinaša druga tveganja. Bloombergova analiza nakazuje na podobno obnašanje nepremičninskega trga leta 2008 in danes; kopičenje opozoril o pregretem trgu, finančni neuravnoteženosti in vse večji neenakosti med revnimi in bogatimi.

Največji vpliv na gospodinjstva bo imel nepremičninski trg

 
Odgovorni za monetarno politiko v ekonomijah, kjer imajo gospodinjstva visoko stopnjo zadolženosti, bodo morali biti še posebej previdni, opozarja Alicia Garcia-Herrero, glavna ekonomistka za Azijsko-pacifiško regijo pri francoski banki Natixis. »Cene nepremičnin, kot tudi drugih sredstev, se bodo napihovale dokler bo globalna zmožnost plačevanja tako velika, vendar bo na gospodinjstva največji vpliv imel prav nepremičninski trg,« je prepričana Garcia-Herrero.