Fed: Uradniki po izrednem sestanku pozivajo k premišljenosti

Uradniki ameriške centralne banke (Fed) so zavrnili zamisel, da bodo med načrtovanimi srečanji zvišali obrestne mere.
Fotografija: James Bullard, predsednik banke Federal Reserve Bank of St. Louis, 26. februar 2015. Foto: Lucas Jackson / Reuters
Odpri galerijo
James Bullard, predsednik banke Federal Reserve Bank of St. Louis, 26. februar 2015. Foto: Lucas Jackson / Reuters

Predstavniki Feda zavračajo idejo, da bi lahko centralni bankirji med srečanji zvišali obrestne mere. Jasno so povedali, da so marca sicer pripravljeni začeti dvigovati obrestne mere, vendar bo začetno zvišanje morda nižje od najnovejših pričakovanj vlagateljev. Finančni trgi so namreč začeli staviti na dvakratno zvišanje obrestnih mer, potem ko so bili prejšnji teden objavljeni presenetljivo visoki januarski podatki o inflaciji.

Uradniki pomirjajo trge

Po nedavno objavljenih januarskih podatkih o ponovni rekordno visoki inflaciji v ZDA so vlagatelji na finančnih trgih začeli staviti na agresivnejše zvišanje obrestnih mer. Pred tem so - glede na zadnje Fedovo zasedanje v januarju - trgi sicer sprejeli prepričanje, da bo Fed v marčevskem zasedanju dvignil obrestne mere za 0,25 odstotne točke, po novem pa so se te stave zvišale na 0,5 odstotne točke.

image_alt
Januarska hladna prha na kapitalskih trgih

Ta pričakovanja so se še povečala, potem ko je predsednik banke Federal Reserve Bank of St. Louis James Bullard nakazal, da se bo Fed morda moral odločno odzvati z velikim zvišanjem ali celo z dvigom med načrtovanimi zasedanji, kar centralna banka običajno pridrži za nujne primere. Naslednja načrtovana zasedanja Feda bodo sicer marca, maja in junija.

Ameriška centralna banka (Fed). Foto: Stefani Reynolds / AFP
Ameriška centralna banka (Fed). Foto: Stefani Reynolds / AFP
Zdi se, da je Bullard v ponedeljek, 14. februarja, nekoliko umaknil svoje pripombe in v intervjuju za televizijo CNBC priznal, da je le eden od uradnikov in da bo predsednik Feda Jerome Powell vodil odločanje o tem, kako hitro umakniti podporo. Ponovil je, da si želi hitrega tempa zviševanja, tako da bi do julija stopnje dosegle približno en odstotek, vendar ni ponovil, da bi bilo zvišanje v času med zasedanji morda dobra ideja, temveč je dejal, da se mora Fed »organizirano« odzvati na podatke, navaja The New York Times.

»Naša verodostojnost je na kocki,« je dejal Bullard, ki letos glasuje o monetarni politiki. Predsedniki regionalnih centralnih bank Feda se menjujejo na štirih glasovalnih mestih; predsednik newyorške centralne banke in guvernerji centralne banke v Washingtonu imajo stalni glas.

Kaj menijo drugi uradniki?

Mary C. Daly, predsednica banke Federal Reserve Bank of San Francisco, je dejala, da mora Fed začeti ukrepati, vendar mora biti njegov pristop »preudaren«. »Vidim, da je očitno, da moramo iz gospodarstva umakniti nekaj ukrepov,« je dejala Dalyjeva in dodala: »Vendar pa nam zgodovina pri politiki Feda kaže, da lahko nenadno in agresivno ukrepanje dejansko destabilizira rast in stabilnost cen, ki ju skušamo doseči.«

image_alt
Inflacija v ZDA dosegla najvišjo stopnjo od leta 1982

Thomas Barkin, predsednik banke Federal Reserve Bank of Richmond, je nedavno podobno dejal, da se zavzema za »postopno« zviševanje obrestnih mer, navaja The New York Times. »Menim, da je pravi čas, da začnemo in se postopoma vrnemo na predlansko raven,« je dejal Barkin. Opozoril je, da bo Fed med izvajanjem ukrepov za dvigovanje obrestnih mer bolje vedel, ali se je inflacija začela umirjati, in bo lahko ustrezno prilagodil čas in hitrost svojih ukrepov.

Finančni trgi stavijo na hitrejše in večje zvišanje obrestnih mer. Foto: Andrew Kelly / Reuters
Finančni trgi stavijo na hitrejše in večje zvišanje obrestnih mer. Foto: Andrew Kelly / Reuters
Predsednica banke Federal Reserve Bank of Kansas City Esther George je Bullardove ideje zavrnila še bolj ostro. V petkovem intervjuju za časnik The Wall Street Journal je namignila, da bo marca potekala razprava o velikem povečanju obrestnih mer, vendar je dejala, da se še ni odločila za to idejo, in poudarila, da so poteze med zasedanji rezervirane za nujne primere.

»Ne vem, ali bi reakcijo trgov na podatke tukaj označila za izredne razmere, saj odkrito povedano v moji lastni napovedi, ko sem opazovala, kam se giblje inflacija, odtis ni bil presenečenje,« je dejala Georgeova. Bullard je priznal, da mora svoje kolege še prepričati, da je razmeroma hiter tempo prihodnjih zvišanj obrestnih mer primeren: »Mislim, da je pot, ki sem jo začrtal, dobra.«

image_alt
Dolar efekt: Današnje dogajanje je zadnje v nizu padajočih domin

Več iz rubrike