Fed mora ukrepati hitro, če želi obrzdati podivjano inflacijo

Pred slabim mesecem smo že pisali o nameri Feda, da naj bi letos večkrat zvišal obrestne mere v boju proti naraščajoči inflaciji. Prvotno je bilo mišljeno zviševanje za 0,25 odstotne točke, vendar večina analitikov meni, da bo moral Fed ubrati še agresivnejši pristop, če želi ohraniti cenovne pritiske pod nadzorom.

Reutersova anketa

Po mnenju ekonomistov, ki so sodelovali v anketi mednarodne novinarske agencije Reuters, naj bi Fed maja in junija dvakrat močno zvišal obrestne mere, da bi se spopadel s hitro rastočo inflacijo, pri čemer je verjetnost recesije v ZDA v prihodnjem letu 40-odstotna. Fed je sicer od začetka pandemije obrestne mere držal nekoliko nad ničlo, marca letos pa jih prvič dvignil za 0,25 odstotne točke.

Fed je potrdil prvo zvišanje obrestne mere, sledilo jih bo še več

Po mnenju večine analitikov je hitro ukrepanje nujno, saj je stopnja brezposelnosti blizu rekordno nizke ravni, inflacija je najvišja v zadnjih štirih desetletjih, svetovne cene surovin pa bodo še naprej naraščale. Velika večina anketiranih ekonomistov, kar 85 od 102, je maja napovedala 0,5 odstotni dvig, še vedno več kot polovica, 56, pa je mnenja, da bo Fed junija prav tako zvišal obrestne mere za dodatne 0,5 odstotne točke.

Ameriška centralna banka (Fed), Washington, ZDA, 19. marec 2019. Foto: Leah Millis / Reuters

Medtem ko se bo ameriška centralna banka, ki ji predseduje Jerome Powell, v drugi polovici letošnjega leta najverjetneje preusmerila na četrt-točkovne dvige, se zdaj pričakuje, da bo obrestna mera za zvezna sredstva v ZDA konec leta 2022 znašala od 2 do 2,25 odstotka. Tako hitro spreminjanje obrestnih mer, zlasti v gospodarstvu, ki se je v zadnjih letih navadilo na zelo nizke stroške izposojanja, prinaša s seboj tveganja.

Kdaj se bo stanje umirilo?

»Ker Fed očitno čuti potrebo po tem, da 'nadoknadi zamujeno' in ponovno prevzame nadzor nad inflacijo in inflacijskimi pričakovanji, hiter tempo agresivnega zviševanja obrestnih mer povečuje možnosti za napačen politični korak, ki bi lahko bil dovolj, da bi gospodarstvo porinil v recesijo,« meni Knightley.

Kako so povezani inflacija in dvigi obrestnih mer?

Anketiranci, ki so odgovarjali na dodatno vprašanje v Reutersovi anketi, so sicer v povprečju ocenili, da je možnost, da v prihodnjem letu v ZDA pride do recesije 25-odstotna, v naslednjih 24 mesecih pa se bo ta verjetnost povečala na 40 odstotkov. Trg ameriških obveznic že kaže znake zaskrbljenosti zaradi morebitne recesije.

Kljub pričakovanjem o agresivnejšem pristopu zaostrovanja Fed-ove politike, pa naj se inflacija najmanj do leta 2024 ne bo spustila na 2-odstotni cilj. Zaradi rusko-ukrajinske vojne, zaradi katere so cene surovin in energentov močno narasle, je tudi težje napovedati, kdaj se bo inflacija končno znižala. Trenutno se inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin (CPI), v ZDA nahaja na 7,9 odstotka.

Inflacija v evroobmočju pa je marca narasla na 7,5 odstotka in tako dosegla novo rekordno vrednost. Svojega vrhunca najbrž še ne bo dosegla nekaj mesecev, kar povečuje pritisk tudi na Evropsko centralno banko (ECB), da obrzda pobegle cene. Edina izjema v marcu je bila Slovenija, kjer je bila inflacija pod povprečjem evroobmočja. Dosegla je namreč šest odstotkov in bila glede na februar nižja za eno odstotno točko.

Rekordno visoka inflacija v evroobmočju, edino Slovenija izstopa