Profesor ekonomije na kalifornijski univerzi William Allen je umrl pred dvema tednoma, star je bil 96 let. O tem ni napisanega veliko, številni pa se niti ne zavedajo, da je bil Allen eden od poslednjih velikih ameriških ekonomistov, ki so trdno verjeli v surovo ekonomijo. Ameriški profesor na Rawls kolidžu Alexander William Salter poudarja, da s tem prihaja do korenitega zasuka na teoretičnem področju ekonomije in obenem do prave menjave generacij ekonomistov.
 

Spremembe

Allen in njegov prijatelj ter kolega Armen Alchian sta spisala številne odmevne ekonomske učbenike, ki naslavljajo sile in potencial ekonomskega načina razmišljanja; kljub kompleksnosti trgov, lahko ekonomisti srčiko svojih dejavnosti zaženejo zgolj s poznavanjem teorije cen. Pravzaprav ni pravega ekonomista, ki ne bi poznal zapuščine Allena in teorije cen, piše Wall Street Journal.


A vendar je vse več ekonomistov, ki ne prisegajo na omenjene standarde. Vse več ekonomistov pravzaprav opušča surovo teorijo cen, njihovi pristopi pa pa postajajo čedalje manj znanstveni in posledično bolj dovzetni za vpliva političnih interesov, piše kolumnist Alexander William Salter.
 

Zakonitosti ekonomije

Teorija cen v osnovi govori o dveh ključnih silah ekonomije, to sta ponudba in povpraševanje. Ti naj bi bili ključ do razumevanja ekonomije, odsotnost teorije cen v sodobnih raziskavah pa bi zagotovo presenetila velike ekonomiste iz preteklosti.


V javnosti je pogosto prisotno prepričanje, da so teorije iz zlatih let 20. stoletja temeljile zgolj na neoliberalnih idejah. A vendar gre za zmotno prepričanje, pravi William Salter. »Takratne teorije so bile zgrajene na preprostih, pa vendar genialnih predpostavkah, ki razkrivajo vrednosti blaga in storitev na trgu. Bile so podlaga za orientacijo na trgu, ki so se hkrati kazale tudi kot posledice pri omejevanju cen. Tak primer so omejitve pri najemnini, ki rezultirajo v visokih stroških na drugih področjih. Šlo je za širši projekt razlage ekonomije. Medtem ko so se pogledi med ekonomisti tudi takrat razlikovali, so nekatere zakonitosti bile vselej nad političnimi interesi,« nekdanje razmere opiše William Salter.
 

Podatki, podatki, podatki

Zadnja leta se ekonomija odmika od teoretičnih osnov, k empiričnim raziskavam. Ekonomisti vse manj časa namenjajo proučevanju enostavnih in skoraj naravno uzakonjenih modelov, pozornost je namreč usmerjena predvsem na zbiranje in analizo podatkov. Boljše empirične raziskave so vselej dobrodošle, vendar pa v tem primeru nastaja tudi strošek; ekonomistom, ki takšne raziskave opravljajo, manjkajo osnovne teorije ekonomije.
 

Odvisni od interpretacije

Poznavanje pretekle teorije je še posebej pomembno pri interpretaciji podatkov. V nasprotju s prepričanjem sodobnih ekonomistov ne moremo dopustiti, da podatki govorijo zase, opozarja William Salter. »Kaj in kako meriš resnično gospodarstvo, je odvisno od teoretičnih predpostavk glede delovanja trga. Interpretacija podatkov je odvisna od tega, kako razumeš koncepte konkurence, omejitev za vstop na trg, katere so za posameznika glavne sile trga, in podobno. Je industrija z malim številom podjetij, ki imajo visoke zaslužke oligopol, zaradi velike zgostitve konkurence? Ali gre za zdravo konkurenco zaradi stalnega izpolnjevanja potreb kupcev? Teorija cen lahko odgovori na to vprašanje. Posamezniki lahko zgolj zaradi predpostavk drugače interpretirajo iste podatke.« opozarja William Salter.
 

Neučinkovita novost

Profesijo ekonomije vse pogosteje predstavljajo posamezniki, ki niso seznanjeni s teorijo cen. Če se pri reševanju problemov opiramo na ekonomsko razmišljanje, se takšen pristop pogosto navaja kot neznanstven in zastarel. Ob tem pa William Salter izpostavlja, da čeprav poznavalci podatkov sebe vidijo kot osrednje nosilce razvoja, zgolj ponavljajo že storjene napake. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju so ekonomisti starih germanskih institucij in šol bili prepričani, da lahko v resničnem svetu postopajo zgolj s poznavanjem zgodovine in statistike, brez upoštevanja dotedanje teorije. Na koncu so njihove ugotovitve bile slabo prejete in hitro pozabljene, spomni William Salter.
 

Zamaskirana ideologija

Zaradi odmikanja od starih teorij in zanašanje zgolj na podatke, William Salter opozarja, da so sodobni ekonomisti pogosto prežeti z ideološkimi prepričanji, sicer pa zamaskirani kot znanstveniki. Stara šola ekonomije je namreč prepoznala posledice in stroške v okolju, povedano drugače zavedali so se, da ni zastonj kosila. S tem ko so ekonomisti poznali teorijo cen, so se upirali ideološkim prepričanjem, ki so jih pogosto vsiljevali politiki. Zavrnili so številne predloge tako iz levega kot desnega političnega pola. Danes ekonomist takšne moči nimajo, saj jim manjka teorija, ki bi povečala razumevanje trga, zaključi profesor William Salter.

Da bi popravili ekonomijo, morajo ekonomisti znova prepoznati pomembnost teorije, pri tem pa zgolj ekonomski koncept razmišljanja posameznika ni nujen. William Allen, snovalec teorije cene je umrl, vseeno pa je za sabo pustil priročnike in učbenike, ki so že izrazito pripomogli k razumevanju ekonomije. Brez teh bodo ekonomisti izgubljeni v morju podatkov.