Se še spomnite časov ali pripovedi svojih staršev glede dogajanja v obdobju hiperinflacije? Dolge vrste pred trgovinami, v katere so se ljudje postavljali le zaradi tega, da porabijo denar. Mnogi niso niti vedeli, kaj bodo kupili, in to je bila posledica strahu, da si tega jutri ne bodo mogli privoščiti. Ljudje so kupovali stvari le zato, ker so jih kupovali drugi. Najdaljše vrste pa so postajale še daljše, saj je to pomenilo, da je tam najboljša ponudba.
 
Podobno situacijo sedaj spremljamo pri kriptovalutah – kupujemo jih, ker jih kupujejo drugi, čeprav v večini primerov niti ne vemo (vsaj ne pred nakupom), kaj bomo kupili. Vse skupaj posledično spodbuja rast cen in (vsaj psihološko) se znajdemo v identični situaciji kot v obdobjih hiperinflacije. Menimo, da bomo naredili škodo, če denar pustimo v evrih, namesto da bi ga pretvorili v kriptovalute.

​

Delitev naložb za laike

 
Če na enostaven način razdelimo vrste naložb po tveganju, so najbolj varne tiste naložbe, ki imajo redna, vnaprej določena izplačila: (1.) depoziti in obveznice varnih izdajateljev, (2.) dividendne delnice, najemniške nepremičnine in obveznice slabih izdajateljev, (3.) naložbe brez predvidenih izplačil, a s potencialom, da bo do izplačil prišlo v prihodnje, in (4.) naložbe, ki ne bodo nikoli izplačevale denarja.
 
Navedene vrste naložb lahko umestimo v dve skupini, pri čemer sta prva in druga vrsta tisti, ki sta primerni za večino dolgoročnih vlagateljev. Zadnji dve pa sta v manjšem delu celotnega naložbenega portfelja primerni le za najbolj izkušene in premožne vlagatelje, saj si ti lahko privoščijo tveganje ali pa tega znajo nadzorovati. Kriptovalute, več kot očitno, spadajo v drugo skupino brez predvidenih izplačil. Uvrstimo jih lahko ob bok zlatu, srebru, eksotičnemu perju ali kamnom, ki jih določene skupine ljudi tako zelo cenijo.
 


Te naložbe se lahko uporabijo za nakup (oz. menjavo) denarja in so le medij za prenos premoženja, saj ne ustvarjajo prihodkov. Lahko počnete, kar želite, in četudi se še tako močno jezite, vaši bitcoini ne bodo ustvarjali prihodkov, zato je višina vaših prihrankov odvisna le od njihove cene na trgu. Preračun vrednosti kriptovalut na podlagi pričakovanih prihodkov je torej nemogoč. Zato je treba uporabiti drug pristop.
 

Kritpovalute kot digitalno zlato

 
Če naložba ne ustvarja prihodkov, to ne pomeni, da nima vrednosti. Tudi morske školjke nikoli niso ustvarjale prihodkov, vendar so bile skozi zgodovino skoraj tako cenjene, kot je bilo cenjeno zlato ali diamanti. V določenih primerih imajo tovrstne naložbe praktično uporabno vrednost. Za primer: okoli 10 odstotkov letnega povpraševanja po zlatu je posledica uporabe v industrijske ali zdravstvene namene. To povpraševanje je še vedno tako nizko, da nima vpliva na ceno zlata. Ceno v glavnem določa dejstvo, da ima že samo lastništvo zlata ali pa uporabnost te kovine v obliki devize v glavah ljudi dovolj visoko uporabno vrednost, da ne more biti vredna 0.
 
​
Kriptovalute nam ne morejo dati občutka, da imamo v lasti nekaj vizualno všečnega, imajo pa industrijsko uporabnost. Mnogi ljudje bi zaradi poslovne situacije (recimo temu tako) raje videli, da njihova finančna kondicija ostane zaupna. Kriptovalute temu kriteriju zelo dobro ustrežejo. Vedno več je tudi ljudi, ki jim ni prijetno uporabljati standardna plačilna sredstva zaradi nezaupanja v vlade, ukrepe in moderni finančni sistem. Razlogi niso niti pomembni. Pomembno je le, da je kritična masa ljudi dovolj velika, da bi kriptovalute obstajale v taki ali drugačni obliki tudi brez bitcoina in številnih mitov o nastanku te kriptovalute.
 
Na svetu je dovolj visoko povpraševanje po tej dobrini, da ji lahko določimo vrednost. Če bodo kriptovalute še naprej opravljale svojo nalogo in se ne bodo soočale s tehnološkimi izzivi ali regulacijami s strani vlad večjih gospodarstev, bo njihova vrednost veliko višja od 0.
 


Tudi pri slednjem argumentu je kar nekaj težav, saj ponudniki oz. izdajatelji kriptovalut ne morejo nadzorovati konkurence. V teoriji ne obstaja noben limit glede števila ponudnikov in posledično tudi števila kovancev. Trenutno je na trgu že več kot 2100 kriptovalut. Vsakdo lahko vstopi s svojo kriptovaluto. S tem postane preračun prave vrednosti kriptovalut nemogoč. Tudi če bi kdo uspešno preračunal povpraševanje potrošnikov po kriptovalutah, bi naleteli na težavo na strani ponudbe, saj je ta variabilna in podvržena močnim nihajem predvsem v smeri širitve ponudbe. O tem mediju lahko govorimo kot o ohranjevalcu vrednosti v obliki digitalnega zlata, vendar moramo pogledati, kaj bi se v podobni situaciji zgodilo s ceno zlata. Ali ste vedeli, da je cena zlata med leti 1500 in 1800 izgubila 80 odstotkov vrednosti? Posledica padca je bila povečana ponudba iz Novega sveta (Amerika).
 

Primerne, vendar z manjšim delom portfelja

 
Kriptovalute so v veliko pogledih primerljive z zlatom: gre za medij, ki ne nadomesti denarja, ampak ima z denarjem simbiotični odnos. Ponudba kriptovalut je močno odvisna od delovanja »rudnikov« in tako kot zlato kriptovalute niso zmožne ustvarjati prihodkov. V komercialnem pogledu pa je kriptosvet boljši od zlata, saj ima slednji za potrošnike predvsem vizualno vrednost, kriptovalute pa lahko uporabljamo za prenos denarja. Navedeni argument je predvsem posledica enostavnejše menjave te naložbe za denar.
 

Z vidika naložbe bi morali kriptovalute smatrati enako kot fizično zlato, torej gre za alternativno naložbo. Ta naložba je namenjena večji razpršitvi naložbenega portfelja in v primeru, če predstavlja več kot 10 odstotkov celotnega portfelja, močno zviša tveganje za večje padce in posledični neuspeh pri dosegi finančnih ciljev. Vsekakor pred nakupom raziščite, kaj točno kupujete, in ne kupujte samo zato, ker je nekaj kupil vaš sosed.