Na obzorju vidne davčne spremembe; tudi višji neto ob isti bruto plači

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo predlagane davčne spremembe, ki so po njihovem zelo obsežne in na področju razbremenitve dela res korenite.
Fotografija: Foto: Igor Mali/Delo
Odpri galerijo
Foto: Igor Mali/Delo

»Davčno predvidljivost v povezavi z razbremenitvijo stroškov dela strokovnjakov in zeleno davčno reformo podpiramo. Gospodarstvo bo s tem lažje zadržalo ključne kadre v Sloveniji, država bo postala bolj privlačna za nova kakovostna delovne mesta v regiji,« je v sporočilu za javnost komentiral generalni direktor GZS Aleš Cantarutti.
 
V zbornici so zadovoljni, da so predlagatelji zakonodajnega svežnja - finančno ministrstvo je pripravilo več predlogov zakonov, med drugim predloge novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in zakona o davku na dodano vrednost - predvideli tudi dodatne javno-finančne prilive iz sprememb, ki bodo nastale zaradi večjega neto razpoložljivega dohodka gospodinjstev.
Na sliki Aleš Cantarutti. Foto: Vidic Leon/Delo
Na sliki Aleš Cantarutti. Foto: Vidic Leon/Delo

 
Po njihovem je pomembno, da spremembe zakona o dohodnini naslavljajo tudi potrebe po razbremenitvi plač strokovnega kadra. Izpostavljajo pa potrebo po implementaciji razvojne kapice pri ustrezni višini (4500 evrov bruto), ker jo pozna večina držav v regiji in bo omogočila ugodnejše pogoje za oblikovanje kakovostnih delovnih mest v Sloveniji.
 
Pri predlaganih spremembah zakona o dohodnini v zbornici opozarjajo, da formalno ni mogoče govoriti o razbremenitvi stroška dela, ker gre za razbremenitev prek dohodnine, vseeno pa bodo del razbremenitve bruto plač (višji neto ob isti bruto plači ali poslovni uspešnosti) sčasoma občutila tudi podjetja. Na področju nagrade za poslovno uspešnost je predlog ustrezen in življenjski, menijo v GZS.
 

Znižanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu je po ocenah zbornice prav tako primeren korak, saj je mejna stopnja obdavčitve dohodka iz dela najvišja prav pri dohodkih nad najvišjo mejo petega razreda. Dvig splošne olajšave je vsebinsko logičen, saj je namen splošne olajšave v tem, da posamezniku ostanejo ta sredstva prosta obremenitve dohodnine.
 
Ker dvig splošne olajšave predstavlja relativno velik izpad, je dvig predviden postopno in bo verjetno vezan tudi na razpoložljivost fiskalnega prostora. Ob tem v zbornici poudarjajo, da se bo fiskalno upravljanje v EU verjetno spremenilo, kar na srednji rok pomeni več manevrskega prostora državam članicam glede vodenja fiskalne politike.
 
Davki. Foto: SHUTTERSTOCK
Davki. Foto: SHUTTERSTOCK
»Dvig splošne olajšave pomeni razbremenitev okoli 45 odstotkov vseh plač. Ob tem je pričakovati, da se bo del višjih neto prejemkov vrnil v konsolidirano bilanco javnega financiranja prek več pobranih davkov na potrošnjo. Uspešnost te razbremenitve je tako vezana na mejno stopnjo nagnjenosti trošenja ter optimizma potrošnikov,« so zapisali v GZS in dodali, da je tudi usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo, ki smo ga poznali že v preteklosti, smiselno.
 
GZS pozdravlja tudi znižanje obdavčitve od dohodkov iz kapitala, kjer bi se sicer prvi razred lahko znižal s 27,5 na 20 odstotkov, in ne na 25 odstotkov, kot predvideva zakonski predlog. Skrajšanje obdobje obdavčitve z 20 na 15 let pa je po navedbah zbornice dober signal, ki bo spodbudil dolgoročno varčevanje. Vsebinsko smiseln je tudi predlog o možnosti vključitve dohodkov iz kapitala oz. dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo, ker bo to znižalo sivo ekonomijo, menijo.
 
Drug pomemben sveženj objavljenega predloga zakonodaje zadevajo spremembe pri obdavčitvi podjetij. Uvedba nove olajšave za zeleni in digitalni prehod je smiselna, saj je v luči reformnih zahtev Evropske komisije, tudi v povezavi s črpanjem sredstev iz nacionalnega načrta za okrevanje. V GZS pa bi si želeli še širitev možnosti olajšave za investiranje na določeno opremo ter širitev razumevanja področja izdatkov za raziskave in razvoj.
 
Zbornica pozdravlja tudi predlog spremembe zakona o DDV, ki bi spodbudila nakupe električnih vozil. Ob tem opozarja, da je delež prodanih električnih vozil glede na evropsko povprečje še vedno nizek.

Več iz rubrike

Komentarji: