ECB o tem, kdaj bi se lahko zvišala ključna obrestna mera

Guverner nizozemske centralne banke (DNB) Klaas Knot meni, da bi lahko Evropska centralna banka (ECB) ključno obrestno mero v območju z evrom dvignila v začetku leta 2023, ko bo končala program odkupovanja obveznic. Nizozemski ekonomist je tudi član Sveta ECB in Sveta guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Druge večje centralne banke, denimo ameriška in britanska, sicer hitreje zaostrujejo svojo denarno politiko.

Kdaj nas čaka zvišanje ključne obrestne mere?

V začetku meseca decembra je ECB sicer potrdila, da bo ukinila svoj pandemični program odkupovanja obveznic, vendar bo začasno razširila starejši program kvantitativnega sproščanja, da bi ublažila prehod. Po Knotovih besedah vse kaže na to, da se bodo preostali odkupi obveznic v sklopu pandemičnega programa končali do konca prihodnjega leta.

ECB zaključuje z odkupom vrednostnih papirjev, vezanih na pandemijo

»In ko bo to storjeno, se bo lahko obrestna mera začela zviševati v začetku leta 2023,« je dejal za nizozemski časnik Trouw v intervjuju, objavljenem 30. decembra 2021. Na vprašanje, ali imajo njegovi kolegi v Frankfurtu, kjer ima sedež ECB, v mislih podoben časovni okvir, je Knot odgovoril: »Moramo počakati in videti, kaj se bo zgodilo, a mislim, da da. Veliko bo odvisno od tega, kako se bo naslednje leto razvijalo gospodarstvo, eno leto je dolga doba.«

Predsednik nizozemske centralne banke (DNB) in član Sveta ECB Klaas Knot, 23. september 2019. Foto: Eva Plevier / Reuters  

Druge večje centralne banke sicer hitreje zaostrujejo svojo denarno politiko. Ameriška centralna banka (Fed) je podvojila hitrost opuščanja finančnih spodbud gospodarstvu, o čemer smo že pisali. Britanska centralna banka (BoE) pa je v začetku meseca nepričakovano zvišala obrestno mero, prvič med večjimi centralnimi bankami od izbruha pandemije, in se pri tem sklicevala na »vztrajnejšo« inflacijo.

Kaj pa ECB meni glede inflacije?

Omikron različica covida-19 bo zaenkrat verjetno le malo vplivala na cene v prihodnjem letu, je dejal Knot. Če pa bo vpliv večji, je po njegovem mnenju ECB pripravljena spremeniti svojo politiko hitreje, kot je trenutno načrtovano. ECB je ta mesec napovedala, da se bo inflacija v monetarni uniji po letu 2022 znižala na 1,8 odstotka, navaja Reuters.

Fed: Ali je inflacija zdaj večja grožnja kot pandemija?

Šef nizozemske centralne banke je dejal, da tveganja za vztrajno inflacijo vidi nekoliko močneje kot njegovi kolegi v Frankfurtu. »Imam drugačen pogled, menim, da je možnost, da ostanemo ujeti nad dvema odstotkoma, prav tako velika. Ne veliko nad tem, vendar še vedno,« je Knot povedal za Trouw. Več oblikovalcev denarne politike je sicer podvomilo v verjetnost, da se bo inflacija v letih 2023 in 2024 upočasnila na natanko 1,8 odstotka, kot napoveduje ECB.