Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne

Prvi decembrski teden in Sv. Miklavž državam po svetu nista prinesla odrešitve. Covid-19 se še naprej hitro širi in število dnevno pozitivnih primerov se bliža 700.000, število dnevno umrlih pa 13.000.
Fotografija: Trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021, za vlagatelje ostajajo nepomembni. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021, za vlagatelje ostajajo nepomembni. FOTO: Shutterstock

Spodbudno je, da je drugi val dosegel svoj vrh v nekaterih evropskih državah in da se stanje tam izboljšuje. Skrbi nas lahko slabšanje stanja v največjem svetovnem gospodarstvu ZDA, kjer bodo novi omejitveni ukrepi močno zavrli rast.

Optimizem kapitalski trgi gradijo na cepivu, kjer so z najbolj obetavnim, Pfizerjevim cepivom, že zaceli cepiti v Veliki Britaniji, kmalu pa to lahko pričakujemo tudi drugje. Očitno postaja, da so ekonomske napovedi za zadnji kvartal 2020 in prvi kvartal 2021 o rasti BDP, odveč, zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. S tem rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji.

Trgi slednje še naprej smatrajo kot kratkoročen efekt do časa po pandemiji. Cepiva v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala.

FOTO: REUTERS/Toru Hanai 
FOTO: REUTERS/Toru Hanai 
Kjer je nadzor nad epidemijo uspešen, denimo na Kitajskem, vidimo nadaljnje hitro okrevanje in gibanje gospodarskih kazalcev v obliki črke »V«. Slednje vnaša optimizem na trge.

Vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji, čeprav se je prelivanje denarja v najbolj prizadete panoge in delnice umirilo, saj še naprej ostaja veliko odprtih neznank v poslovanju. Bidnova administracija dobiva vse jasnejši obris in trg se na to pozitivno odziva.

Pričakujemo lahko močnejši stimulus v začetku naslednjega leta in nanj se odziva tudi dolar, ki zadnje dni še naprej izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Trenutni menjalni tečaj 1,21 dolarja za evro bo po napovedih analitikov do konca 2021 upadel na 1,30 dolarja za evro, kar bo imelo precejšen negativen vpliv na evropsko gospodarstvo.


Trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021, za vlagatelje ostajajo nepomembni. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnja rast BDP-jev, dobičkov in poslovanja. Kljub rastoči neenakosti – še posebej v ZDA –, trgi gledajo skozi rožnata očala.

FOTO: REUTERS/Andrea Comas
FOTO: REUTERS/Andrea Comas
Kapitalski trgi so zato tudi zadnji teden rastli – sicer bolj zlagoma, a vseeno splezali na nov rekord. Res pa, da tokrat niso bile v ospredju glavne tehnološke delnice, ampak industrija, oskrba, v pandemiji bolj prizadete panoge in zdravstvo.

Lahko bi rekli, da se je struktura rasti nekoliko spremenila. Večina gre seveda na rovaš optimizma zaradi prihajajočih cepiv, deloma pa lahko optimizem pripišemo tudi pričakovanjem o spremembi gospodarske politike, ki prihaja z novo ameriško administracijo. Tako se še naprej krepijo industrijska podjetja, sektor oskrbe in ostale dejavnosti, ki so povezane s tako imenovanim »green dealom«, tj. prehodu na okoljsko bolj sprejemljivim načinom življenja.

Glede na podoben plan EU, kjer bodo prav tako financiranje okrevanja po koronavirusni krizi financirali skozi okolju prijaznejši način poslovanja in življenja, se zdi, da je vse, kar je povečano s čistejšim, kot eden glavnih investicijskih trendov za 2021. Zato se tudi kapital vse bolj pospešeno seli v ta naložbeni razred, in to navkljub dejstvu, da so nekatere delnice že zelo drage. A kot smo videli pri Tesli, je meja nebo.

Nasvet za vlagatelje


Likvidnost centralnih bank in informacije o cepivu bodo še naprej krojile borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno – z objavami o morebitnem cepivu – verjetno dosegli neki vrh. Pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga.

Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zaradi pričakovanih cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom.

FOTO: REUTERS/Lucas Jackson 
FOTO: REUTERS/Lucas Jackson 
Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje, interes med vlagatelji za tehnološke delnice, pa bo še naprej močan.

Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanju teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev za zdaj ne skrbi.

Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so spodbudni, in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila.

Trend rasti trgov se lahko nadaljuje tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje, spremenila pa se bo struktura rasti. Možno je, da v 2021 ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja, ampak druga, manjša.


Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež, v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Na tej točki ne smemo pozabiti dolgoročnih trendov in preveč zreti v drevo, saj bomo spregledali, kaj se dogaja z gozdom.

Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t. i. ESG priporočil, so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo, bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in pozicionirati portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

*Avtor je upravitelj pri Generali Investments d.o.o.

Več iz rubrike