Bogate dividende na Ljubljanski borzi
S skupščino Telekoma minuli petek je bila še za zadnjo delnico, ki sestavlja indeks SBI TOP, določena dividenda, ki jo bodo na svoj račun prejeli delničarji. Čeprav pri Telekomu znesek ni tako visok kot prejšnja leta, se vlagateljem v delnice, ki sestavljajo omenjeni indeks, ob pogledu na dividendni donos lahko usta razlezejo v nasmeh.
Odpri galerijo
Foto Jože Suhadolnik
Smo v času, ko finančni instrumenti s fiksnim donosom ne prinašajo skoraj ničesar; obresti na depozite na bankah so zanemarljive že nominalno, realno gledano seveda ne pokrijejo niti inflacije. Mnoge obveznice – tako v Evropi kot marsikje drugje po svetu – kotirajo s premijo in vlagateljem, ki jih bodo obdržali do dospetja, ne bodo prinesle nikakršnih donosov; seštevek pričakovanega kapitalskega donosa in kuponskih izplačil obresti je pri veliki množici obveznic negativen, in to celo pri mnogih zelo dolgoročnih.
Delnice so kot bolj tvegan finančni instrument seveda druga zgodba, saj kapital po svetu trenutno išče predvsem varnost, kakršne pa delniške naložbe ne zagotavljajo, a kljub temu je v takšnem okolju dividendni donos, ki doseže nekaj odstotkov, lep izplen.
Nekatere delnice iz indeksa SBI TOP letos ne bodo prinesle dividend, in sicer delnice Intereurope, ki počasi končuje prestrukturiranje in je v zaključni fazi prodaje Pošti Slovenije, KD Group, ki dividend ne izplačuje že desetletje, ter Uniorja, ki prav tako vodi politiko neizplačevanja dividend.
Pri drugih pa so letošnja izplačila precej visoka. Čeprav v uvodu omenjena dividenda Telekoma Slovenije močno zaostaja za lansko (po lanskih 14,3 evra na delnico namreč letos znaša zgolj 4,5 evra), je dividendni donos še vedno zelo soliden in znaša več kot sedem odstotkov. Na zadnji dan upravičenja do dividende je bila dividendna donosnost pri Petrolu več kot 5 odstotkov, prav tako pri Krki in Pozavarovalnici Sava, nekaj pod 5 odstotki je bila pri Luki Koper. Pri NLB je presegla celo 10 odstotkov, absolutni rekorder pa je bila tudi letos Cinkarna Celje; dividendni donos je presegel 13 odstotkov!
Pa si poglejmo dividendno politiko pri omenjenih družbah.
Družba Krka kotira na Ljubljanski borzi od leta 1997 in od takrat vsako leto svojim delničarjem izplačuje dividende; od leta 1998 so te vsako leto višje. Letošnja v vrednosti 3,2 evra na delnico je za 10,3 odstotka višja od lanske, pri čemer so za dividende namenili podoben delež bilančnega dobička (od 189,4 milijona evrov so delničarjem v obliki dividend namenili 101,8 milijona evrov).
Podobno je v Petrolu, kjer uprava zagovarja stabilno in predvidljivo politiko dividend. Te v zadnjem desetletju vztrajno rastejo – prav nobeno leto ni bila dividenda nižja kot prejšnje leto. Letošnja je dva evra višja od lanske.
Pri zavarovalnicah in bankah je še bolj kot pri drugih družbah pomembno, da obvladujejo svojo kapitalsko ustreznost, saj morajo izpolnjevati strogo zakonodajo. Temu je podrejena tudi dividendna politika, ki sledi trem ciljem: zagotavljanje srednjeročne kapitalske ustreznosti, omogočanje rasti in razvoja družbe z reinvestiranjem dobičkov ter ob tem vendarle tudi izplačevanje privlačnih dividend delničarjem. Letos je to pomenilo izplačilo 70 odstotkov konsolidiranega čistega dobička skupine Triglav, kar je delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos.
Potem ko je bilo lani prodanih 65 odstotkov Nove Ljubljanske banke, letos pa še 10 odstotkov, se pričakuje, da bo NLB v skladu z napovedmi bolj odločno zakorakala v regijsko širitev in zagotovitev položaja, ki ji bo dolgoročno omogočal ne le obstanek, ampak tudi omembe vredno vlogo v tem delu sveta, kjer se bančni sektor že nekaj časa konsolidira. V takem obdobju je izplačilo dividende v vrednosti 7,13 evra, kar je bil več kot 10-odstotni donos, za delničarje kar spodbuden podatek.
V Pozavarovalnici Sava zadnji strateški načrt predvideva, da naj bi dividenda vsako leto zrasla za 10 odstotkov, pri čemer pa njihov delež ne sme presegati 40 odstotkov čistega poslovnega izida skupine. Skladno s to politiko je letošnja dividenda v višini 95 centov na delnico za delničarje pomenila več kot 5-odstotni kapitalski donos.
Kot že omenjeno, je letošnja dividenda Telekoma precej nižja od lanske (in najnižja po letu 2011). Nekateri delničarji so upali, da bo (sicer še vedno visoka) dividendna donosnost višja, saj je bil na skupščini podan nasprotni predlog za izplačilo višjih dividend, ki pa ni bil sprejet. Med družbami, ki tvorijo SBI TOP, je bila skupaj s KD Group Telekomova skupščina letos zadnja, čeprav v preteklosti z njo niso odlašali tako dolgo. Lanska je bila že v maju, letos pa je bila zaradi menjave na vrhu družbe in nekaterih odprtih vprašanj potisnjena povsem na konec avgusta (kar seveda pomeni tudi, da morajo delničarji precej dlje počakati na izplačilo dividend). Skupščina je bila sicer manj vroča, kakor so nekateri pričakovali, a to še ne pomeni, da so vsa vprašanja na Telekomu že odgovorjena. Telekom Slovenije je tudi edina družba iz indeksa SBI TOP, pri kateri dividendo letos še lahko ujamete, saj je prvi trgovalni dan brez upravičenja šele 25. oktober. Kdor ima Telekomove delnice v svojem portfelju na dan prej, je upravičen do prejema dividende.
Dividenda v Luki Koper je nekoliko višja kot lani, ne dosega pa predlanske. Med delničarje so razdelili nekaj manj kot tretjino lanskega dobička.
Absolutna rekorderka v višini dividend je Cinkarna Celje. Izplačila dividend, ki presegajo 10 odstotkov cene delnice, že tako niso pogosta, še manj pogosto je, da se to zgodi celo dve leti zapored, kakor se je pri Cinkarni. Pri tem ne gre za tako visoko izplačilo zaradi kakšnih izrednih dogodkov odprodaje dela poslovnega premoženja ali česa podobnega. Ravno obratno, v Cinkarni Celje so celo znani po tem, da z računovodskimi prijemi ne poskušajo agresivno višati dobička. Kljub temu pa se je treba zavedati, da gre za zelo ciklično panogo, kar pomeni, da močnejši nihaji v poslovanju niso izključeni. Delničarji Cinkarne Celje sicer že nekaj časa pogledujejo na borzo tudi zaradi morebitnega novega poskusa prevzema; lanski poskus avstrijskega Ringa se je izjalovil (ker je preprosto ponudil prenizko ceno), a mnogi so prepričani, da apetiti lanskih potencialnih prevzemnikov po tej družbi še niso čisto minili.
Kot omenjeno, druge tri družbe, uvrščene v indeks SBI TOP – KD Group, Unior, Intereuropa –, letos niso izplačale dividend.
Povprečna dividendna donosnost naštetih družb presega pet odstotkov, kar je izjemno veliko. Na najbolj razvitih ameriških trgih je to povprečje za več kot polovico nižje, a ne le na razvitih trgih, tudi povsod drugod po svetu bi morali z lupo iskati trge, ki nosijo tako visoke dividende. Kaj to pomeni? Ali podjetja z Ljubljanske borze zares poslujejo tako vrhunsko, da se lahko vsa druga po svetu skrijejo pred njimi? So njihovi dobički res tako visoki? Očitno je, da je dividendna donosnost odvisna od dveh spremenljivk, višine dividende in cene delnice. In prav slednje je najmočnejši dejavnik za tako izrazito visoko dividendno donosnost na Ljubljanski borzi. Po izbruhu globalne finančne krize se je tudi v Sloveniji gospodarstvo prilagodilo novim razmeram, cene delnic pa so ostale daleč pod ravnmi pred krizo (za katere je treba priznati, da so bile več kot zgolj optimistične) in niso sledile rasti drugih trgov po svetu. Žal je dejstvo, da je slovenski kapitalski trg zelo obroben in niti ni na radarju mnogih mednarodnih investitorjev. Tudi pogoste davčne spremembe in njihove napovedi niso vaba ne za tuje ne domače investitorje. Ti so se že tako morali sprijazniti z višjo obdavčitvijo dividend (po novem vam namreč država vzame četrtino dividende in ne več petino, kot je veljalo prej).
Vsekakor pa lahko rečemo, da so delnice na Ljubljanski borzi ovrednotene mnogo ugodneje, kakor smo bili že vajeni – sploh v časih pred globalno finančni krizo, na kar kaže tudi kazalnik P/E, ki ga najdete v tabeli. Ta kaže razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico, ali z drugimi besedami, pove nam, koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Trenutne vrednosti tega kazalnika so tako v primerjavi z drugimi borzami kot tudi zgodovinsko gledano precej nizke.
Kapitalski trgi seveda ne zagotavljajo nikakršne garancije, da bodo dividendni donosi še naprej ostali tako visoki, še manj, da bodo cene delnic prinašale kapitalske dobičke. Nizke vrednosti delnic kažejo, da investitorji niso optimistični. Dejstvo je tudi, da bi ob morebitnih premikih navzdol na globalnih delniških trgih Ljubljanska borza sledila drugim. A kljub temu ne gre zanikati, da so omenjeni donosi v trenutnih razmerah vsem tveganjem navkljub videti kot soliden kompromis med tveganjem in donosom.
Delnice so kot bolj tvegan finančni instrument seveda druga zgodba, saj kapital po svetu trenutno išče predvsem varnost, kakršne pa delniške naložbe ne zagotavljajo, a kljub temu je v takšnem okolju dividendni donos, ki doseže nekaj odstotkov, lep izplen.
Nekatere delnice iz indeksa SBI TOP letos ne bodo prinesle dividend, in sicer delnice Intereurope, ki počasi končuje prestrukturiranje in je v zaključni fazi prodaje Pošti Slovenije, KD Group, ki dividend ne izplačuje že desetletje, ter Uniorja, ki prav tako vodi politiko neizplačevanja dividend.
Pri drugih pa so letošnja izplačila precej visoka. Čeprav v uvodu omenjena dividenda Telekoma Slovenije močno zaostaja za lansko (po lanskih 14,3 evra na delnico namreč letos znaša zgolj 4,5 evra), je dividendni donos še vedno zelo soliden in znaša več kot sedem odstotkov. Na zadnji dan upravičenja do dividende je bila dividendna donosnost pri Petrolu več kot 5 odstotkov, prav tako pri Krki in Pozavarovalnici Sava, nekaj pod 5 odstotki je bila pri Luki Koper. Pri NLB je presegla celo 10 odstotkov, absolutni rekorder pa je bila tudi letos Cinkarna Celje; dividendni donos je presegel 13 odstotkov!
borza
Pa si poglejmo dividendno politiko pri omenjenih družbah.
Krka
Družba Krka kotira na Ljubljanski borzi od leta 1997 in od takrat vsako leto svojim delničarjem izplačuje dividende; od leta 1998 so te vsako leto višje. Letošnja v vrednosti 3,2 evra na delnico je za 10,3 odstotka višja od lanske, pri čemer so za dividende namenili podoben delež bilančnega dobička (od 189,4 milijona evrov so delničarjem v obliki dividend namenili 101,8 milijona evrov).
Petrol
Podobno je v Petrolu, kjer uprava zagovarja stabilno in predvidljivo politiko dividend. Te v zadnjem desetletju vztrajno rastejo – prav nobeno leto ni bila dividenda nižja kot prejšnje leto. Letošnja je dva evra višja od lanske.
Zavarovalnica Triglav
Pri zavarovalnicah in bankah je še bolj kot pri drugih družbah pomembno, da obvladujejo svojo kapitalsko ustreznost, saj morajo izpolnjevati strogo zakonodajo. Temu je podrejena tudi dividendna politika, ki sledi trem ciljem: zagotavljanje srednjeročne kapitalske ustreznosti, omogočanje rasti in razvoja družbe z reinvestiranjem dobičkov ter ob tem vendarle tudi izplačevanje privlačnih dividend delničarjem. Letos je to pomenilo izplačilo 70 odstotkov konsolidiranega čistega dobička skupine Triglav, kar je delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos.
NLB
Potem ko je bilo lani prodanih 65 odstotkov Nove Ljubljanske banke, letos pa še 10 odstotkov, se pričakuje, da bo NLB v skladu z napovedmi bolj odločno zakorakala v regijsko širitev in zagotovitev položaja, ki ji bo dolgoročno omogočal ne le obstanek, ampak tudi omembe vredno vlogo v tem delu sveta, kjer se bančni sektor že nekaj časa konsolidira. V takem obdobju je izplačilo dividende v vrednosti 7,13 evra, kar je bil več kot 10-odstotni donos, za delničarje kar spodbuden podatek.
...
Pozavarovalnica Sava
...
V Pozavarovalnici Sava zadnji strateški načrt predvideva, da naj bi dividenda vsako leto zrasla za 10 odstotkov, pri čemer pa njihov delež ne sme presegati 40 odstotkov čistega poslovnega izida skupine. Skladno s to politiko je letošnja dividenda v višini 95 centov na delnico za delničarje pomenila več kot 5-odstotni kapitalski donos.
Telekom Slovenije
Kot že omenjeno, je letošnja dividenda Telekoma precej nižja od lanske (in najnižja po letu 2011). Nekateri delničarji so upali, da bo (sicer še vedno visoka) dividendna donosnost višja, saj je bil na skupščini podan nasprotni predlog za izplačilo višjih dividend, ki pa ni bil sprejet. Med družbami, ki tvorijo SBI TOP, je bila skupaj s KD Group Telekomova skupščina letos zadnja, čeprav v preteklosti z njo niso odlašali tako dolgo. Lanska je bila že v maju, letos pa je bila zaradi menjave na vrhu družbe in nekaterih odprtih vprašanj potisnjena povsem na konec avgusta (kar seveda pomeni tudi, da morajo delničarji precej dlje počakati na izplačilo dividend). Skupščina je bila sicer manj vroča, kakor so nekateri pričakovali, a to še ne pomeni, da so vsa vprašanja na Telekomu že odgovorjena. Telekom Slovenije je tudi edina družba iz indeksa SBI TOP, pri kateri dividendo letos še lahko ujamete, saj je prvi trgovalni dan brez upravičenja šele 25. oktober. Kdor ima Telekomove delnice v svojem portfelju na dan prej, je upravičen do prejema dividende.
Luka Koper
Dividenda v Luki Koper je nekoliko višja kot lani, ne dosega pa predlanske. Med delničarje so razdelili nekaj manj kot tretjino lanskega dobička.
Cinkarna Celje
Delničarji Cinkarne Celje že nekaj časa pogledujejo na borzo tudi zaradi morebitnega novega poskusa prevzema.
Absolutna rekorderka v višini dividend je Cinkarna Celje. Izplačila dividend, ki presegajo 10 odstotkov cene delnice, že tako niso pogosta, še manj pogosto je, da se to zgodi celo dve leti zapored, kakor se je pri Cinkarni. Pri tem ne gre za tako visoko izplačilo zaradi kakšnih izrednih dogodkov odprodaje dela poslovnega premoženja ali česa podobnega. Ravno obratno, v Cinkarni Celje so celo znani po tem, da z računovodskimi prijemi ne poskušajo agresivno višati dobička. Kljub temu pa se je treba zavedati, da gre za zelo ciklično panogo, kar pomeni, da močnejši nihaji v poslovanju niso izključeni. Delničarji Cinkarne Celje sicer že nekaj časa pogledujejo na borzo tudi zaradi morebitnega novega poskusa prevzema; lanski poskus avstrijskega Ringa se je izjalovil (ker je preprosto ponudil prenizko ceno), a mnogi so prepričani, da apetiti lanskih potencialnih prevzemnikov po tej družbi še niso čisto minili.
KD Group, Unior, Intereuropa
Kot omenjeno, druge tri družbe, uvrščene v indeks SBI TOP – KD Group, Unior, Intereuropa –, letos niso izplačale dividend.
Vrhunsko poslovanje?
Povprečna dividendna donosnost naštetih družb presega pet odstotkov, kar je izjemno veliko. Na najbolj razvitih ameriških trgih je to povprečje za več kot polovico nižje, a ne le na razvitih trgih, tudi povsod drugod po svetu bi morali z lupo iskati trge, ki nosijo tako visoke dividende. Kaj to pomeni? Ali podjetja z Ljubljanske borze zares poslujejo tako vrhunsko, da se lahko vsa druga po svetu skrijejo pred njimi? So njihovi dobički res tako visoki? Očitno je, da je dividendna donosnost odvisna od dveh spremenljivk, višine dividende in cene delnice. In prav slednje je najmočnejši dejavnik za tako izrazito visoko dividendno donosnost na Ljubljanski borzi. Po izbruhu globalne finančne krize se je tudi v Sloveniji gospodarstvo prilagodilo novim razmeram, cene delnic pa so ostale daleč pod ravnmi pred krizo (za katere je treba priznati, da so bile več kot zgolj optimistične) in niso sledile rasti drugih trgov po svetu. Žal je dejstvo, da je slovenski kapitalski trg zelo obroben in niti ni na radarju mnogih mednarodnih investitorjev. Tudi pogoste davčne spremembe in njihove napovedi niso vaba ne za tuje ne domače investitorje. Ti so se že tako morali sprijazniti z višjo obdavčitvijo dividend (po novem vam namreč država vzame četrtino dividende in ne več petino, kot je veljalo prej).
...
Vsekakor pa lahko rečemo, da so delnice na Ljubljanski borzi ovrednotene mnogo ugodneje, kakor smo bili že vajeni – sploh v časih pred globalno finančni krizo, na kar kaže tudi kazalnik P/E, ki ga najdete v tabeli. Ta kaže razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico, ali z drugimi besedami, pove nam, koliko evrov so vlagatelji na trgu v določenem trenutku pripravljeni plačati za vsak evro dobička podjetja. Trenutne vrednosti tega kazalnika so tako v primerjavi z drugimi borzami kot tudi zgodovinsko gledano precej nizke.
Garancije ni
Kapitalski trgi seveda ne zagotavljajo nikakršne garancije, da bodo dividendni donosi še naprej ostali tako visoki, še manj, da bodo cene delnic prinašale kapitalske dobičke. Nizke vrednosti delnic kažejo, da investitorji niso optimistični. Dejstvo je tudi, da bi ob morebitnih premikih navzdol na globalnih delniških trgih Ljubljanska borza sledila drugim. A kljub temu ne gre zanikati, da so omenjeni donosi v trenutnih razmerah vsem tveganjem navkljub videti kot soliden kompromis med tveganjem in donosom.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.
