Kam letos investirati?

Za nami je skoraj desetletje vztrajne rasti na borzah – posebnost tokratnega bikovskega trenda ni bila zgolj dolgotrajnost, ampak predvsem konsistentnost – borzni trgi so večino časa rasli umirjeno, brez večjih pretresov. »Indeks strahu«, kot mnogi popularno imenujejo indeks volatilnosti VIX (ta iz tržne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov izračuna pričakovano verjetnost za hitre spremembe na trgu), je bil skoraj ves čas zelo nizko, povzpel se je šele v zadnjem četrtletju minulega leta. To je delniške trge poneslo v višave, zelo visoko so se povzpeli predvsem največji ameriški borzni trgi. Delnice so postale že zelo visoko vrednotene; kazalnik P/E za delnice indeksa S & P 500 je med letom kazal, da so bili vlagatelji pripravljeni za delnice povprečno plačati več kot 25-kratno vrednost letnih dobičkov.

A sončni časi ne morejo trajati večno – prav legendarni John C. Bogle, oče indeksnih vzajemnih skladov, ki je umrl pred tednom dni, je že pred letom dejal, da je povprečno desetodstotna rast indeksov na leto delniške trge pripeljala tako visoko, da vlagatelji v prihodnjem desetletju lahko pričakujejo donose, ki ne bodo dosegli niti polovice tega – napovedal je, da do leta 2028 ne pričakuje več kot štiri odstotke na leto.

John C. Bogle res ni kdorkoli in ob njegovih napovedih ne gre le zamahniti z roko. A zavedati se je treba, da tudi če bo njegova napoved držala, to nikakor ne pomeni, da si lahko obetamo desetletje nizkih donosov – Bogle je napovedal povprečni donos za obdobje; to lahko pomeni daljši čas nizkih donosov ali pa večjo volatilnost – velik padec, ki mu nato spet sledijo leta visokih donosov; to je celo verjetnejša možnost. Del padca je že za nami, saj so največje družbe v zadnjem četrtletju izgubile vsaj petino vrednosti, nekateri tehnološki giganti celo tretjino. Čeprav nimamo steklene krogle, v kateri bi lahko videli prihodnost, vseeno poglejmo, kaj si od naložb obetamo v prihajajočem letu (konec leta bomo seveda znali natančno pojasniti, zakaj je šla katera od naložb v popolnoma drugo smer, kot smo trdili na začetku leta).

Delniški trgi

Če v zadnjih desetih letih z naložbo v delnice skoraj ni bilo mogoče zgrešiti, pa čeprav bi jo izbiral z izštevanko, lahko pričakujemo, da v prihodnjih letih ne bo več tako. Ni pa nujno, da bo po nenadnih padcih konec minulega leta v prihodnjih dvanajstih mesecih na trgih sledila apokalipsa; v realnem gospodarstvu se gospodarska rast sicer umirja, večjih težav pa (še) ni. Če ne bo nenadnih hitrih poslabšanj v realnem gospodarstvu, tudi borzni trgi letos lahko rastejo, a tveganja so večja kot v preteklosti.

V družbi KD Skladi pričakujejo, da se bo letos svetovna gospodarska rast upočasnila, a pravijo, da je še vedno najpomembnejše vprašanje, ali bo gospodarstvo sledilo poti postopnega ohlajanja ali je pred nami večji padec rasti, kar so delno že začeli vračunavati tudi kapitalski trgi s padci in visoko volatilnostjo v zadnjih nekaj mesecih. »Ena pomembnejših tem letos, tako z vidika vpliva na svetovno gospodarsko aktivnost kot tudi sentiment udeležencev na trgih, bo tudi verjetnost eskalacije trgovinskih vojn,« pravijo in dodajajo: »Vrednotenja na razvitih delniških trgih so po zadnji korekciji postala atraktivnejša, glavno vprašanje pa je, ali podjetja lahko dosežejo relativno visoko postavljena pričakovanja analitikov o rasti dobičkonosnosti v letošnjem letu.«

Vsak svojo pot?

V KD Skladih opozarjajo na visoko divergenco v gospodarski aktivnosti, ki smo ji bili priča v minulem letu. V ZDA se je gospodarska rast močno okrepila in naj bi glede na napovedi v letu 2018 dosegla 2,9 odstotka (v primerjavi z 2,2 odstotka leta 2017), visoka pa naj bi ostala tudi letos, in sicer okoli 2,6 odstotka. V Evropi je gospodarska rast glede na napovedi razočarala. Lani naj bi se tako rast upočasnila na 1,9 odstotka ter še dodatno na 1,7 odstotka letos. Dejavniki so bili tako notranji – politična negotovost (brexit, italijanska vlada in njen proračun, francoski protesti) – kot tudi zunanji – trgovinske vojne, kar je vplivalo na zaupanje podjetnikov in potrošnikov.

Trgi v razvoju

V nasprotju z Evropo pa naši sogovorniki na trgih v razvoju pričakujejo ohranitev relativno visokih stopenj gospodarske rasti in menijo, da so vrednotenja na teh trgih v primerjavi z razvitimi še vedno zanimiva.

»Med državami v razvoju se nam zdita še posebno zanimivi Kitajska in Brazilija. Po letih politične nestabilnosti in korupcijskih škandalov, si z novo izvoljeno vlado lahko obetamo (vsaj) obdobje medenih tednov na brazilski borzi. Pričakujemo, da bo v primeru pozitivnega razpleta trgovinske vojne, brazilski kapitalski trg letos nadomestil del izgube donosnosti v primerjavi z drugimi trgi v razvoju. Prav tako menimo, da je zaradi precej večje korekcije delniških tečajev Kitajska bolje pozicionirana za oba scenarija. Scenarij, kjer ZDA in Kitajska ne najdeta dogovora o zunanji trgovini, je najverjetneje bolje vračunan v kitajskih delnicah, v primerjavi z ZDA. Pozitiven scenarij pa prav tako preferira kitajski delniški trg, kjer se pričakuje večji odboj tečajev,« pravijo v prvi slovenski družbi za upravljanje.

Ljubljanska borza

Vlagatelji, ki se radi držijo domačega trga, se gotovo zavedajo, da bo gibanje delniških tečajev na ljubljanski borzi močno pod vplivom splošnih premikov na globalnih delniških trgih – če bi tam nastali večji padci, ni velike verjetnosti, da temu ne bi sledila tudi ljubljanska borza (LJSE). A ta kljub relativno nizki likvidnosti ponuja vsaj eno solidno prednost; delnice niso ovrednotene tako visoko kot na razvitih trgih, in čeprav to še ne pomeni zagotovljenih kapitalskih dobičkov, ob trenutnem dobrem poslovanju družb prinaša vsaj zelo lepe dividendne donose, ki se gotovo obetajo tudi letos.

Obvezniški trgi

Obveznice so v času nizkih obrestnih mer dokaj neprivlačna naložba. V preteklosti je bilo zanje manj zanimanja, saj so bili donosi v primerjavi z delniškimi zares nizki, skoraj nikakršni, zato pri mnogih tudi nižje tveganje ni prevesilo tehtnice na stran obveznic.

Vid Pajič, upravljavec Triglav investicijskih skladov napoveduje, da leto 2019 za vlagatelje na obvezniških trgih najbrž ne bo najuspešnejše leto: »V splošnem ugotavljamo, da trenutno okolje, upočasnjevanje rasti svetovnega gospodarstva in restriktivnejše politike centralnih bank, ni najbolj naklonjeno naložbenemu razredu obveznic. Letos pričakujemo tudi nadaljnjo rast razlik. Pričakujemo nadaljevanje trenda povečevanja števila znižanj bonitetnih ocen. V špekulativnem naložbenem razredu lahko pričakujemo poslabšanje zmožnosti poplačila dolgov podjetij. Skladno z vsem naštetim priporočamo nižjo izpostavljenost kreditnemu tveganju in trajanju obveznic.«

Ob povečevanju volatilnosti na delniških trgih sovlagatelji del naložb sicer preselili v obveznice, a v prihodnjem letu se nam tako v ZDA kot v evroobmočju obetajo zvišanja temeljnih obrestnih mer, kar negativno vpliva na premoženje lastnikov obveznic. Treba se je zavedati, da so obetajoči se dvigi delno že vračunani v sedanje cene obveznic. Zdi se, da bo zvišanj celo manj, kot je trg nekaj časa že pričakoval. V ZDA so analitiki za letos pričakovali tri dvige obrestnih mer (v minulem letu je ameriška centralna banka (Fed) obrestne mere zvišala štirikrat), po zadnjem zasedanju Feda pa napovedujejo zgolj še dva.

Evropska centralna banka naj bi letos začela zviševati obrestne mere, a analitiki prvi dvig prelagajo pozneje v leto oziroma so o njem vse manj prepričani.

Pajič dodaja, da je sicer res, da zvišanje obrestnih mer centralnih bank načelno negativno vpliva na ceno obveznic, vendar obrestne mere centralnih bank niso edini dejavnik, ki vpliva nanjo: »Obveznice veljajo za varen pristan in se ob morebitnih popravkih cen delnic praviloma obnesejo veliko bolje. Tudi dvigi obrestnih mer ne pomenijo sorazmernih vplivov na cene obveznic. Tako smo lani v ZDA lahko videli štiri dvige obrestnih mer, ki jih je izvedla centralna banka. Skupaj so obrestno mero zvišali za sto bazičnih točk na 2,5 odstotka, zahtevana donosnost na desetletno državno obveznico ZDA pa se je v tem času povzpela za le 27 bazičnih točk na 2,68 odstotka.«

Vse to pomeni, da si velikih donosov na obvezniških trgih letos ne moremo obetati, kljub temu pa obveznice lahko predstavljajo sprejemljivo naložbo za nižanje tveganja celotnega portfelja.

Nepremičnine

O obetih na nepremičninskem trgu smo se pogovoril z Matevžem Menčakom, vodjo sektorja nepremičninskih skladov v KD Skladih, ki pravi: »Če govorimo o stanovanjskih nepremičninah v večjih urbanih mestih, smo prepričani, da se bodo cene stanovanjskih nepremičnin še naprej zviševale. Leto 2019 bo še vedno zelo ugodno za fizične osebe.« Za takšna pričakovanja navede tudi več razlogov: »Ključna obrestna mera je še vedno negativna, kar daje ljudem možnost, da pridobijo ugodna posojila, trg dela je še vedno v pomanjkanju delovne sile, januarja je sledilo povišanje plač v javnem sektorju. Skratka, kar nekaj dejavnikov, ki dajejo ljudem samozavest, da se odločijo za nakup stanovanja, kar posledično pomeni večje povpraševanje po stanovanjih.

Poleg tega obstaja velik problem pomanjkanje novogradenj, ki so dosegljive povprečnemu Slovencu.« Prav tako pričakuje nadaljnjo rast cen poslovnih nepremičnin, saj je povpraševanje po najemu poslovnih prostorov večje. »Najemi se sklepajo z višjimi najemninami kot v letih 2016 in 2017 in tudi na tem področju primanjkuje novih projektov,« še dodaja Menčak.

A pri tem opozarja, da bo izbira ne le konkretne lokacije, ampak tudi konkretne nepremičnine vse pomembnejša, saj se prodajalci zelo nevarno približujejo predkrizni ekstazi, ko je veljalo prepričanje, da ni bilo pomembno, kako visoka je cena, ampak je glavno vlogo imela lokacija. »Nepremičnina je bila prodana takoj, ko si jo ponudil na trgu. Lani smo opazili transakcije, ki so imele zelo nizek donos glede na vrsto naložbe (od tri do štiri odstotke). Res je, da so bile to manjše transakcije, v rangu od 3 do 4 milijone,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da na trgu še vedno obstajajo nepremičnine, ki prinašajo ustrezen donos, vendar je zelo pomembno, da ima investitor dober pregled nad nepremičninskim trgom, saj se take nepremičnine ne prodajajo po spletnih portalih.

Zlato

Naložbe v zlato se propagirajo kot naložbe v varni pristan, zlato naj bi v zgodovini namreč ohranjalo svojo vrednost. To je delno sicer res, a le zelo dolgoročno – nič vam ne pomaga, da je zlato dolgoročno dober hranilec vrednosti, če ga kupite na lokalnem vrhu in ste še čez deset let v izgubi. Običajno investitorji pričakujejo, da se bo cena zlata gibala v nasprotni smeri kot cena delnic. Če pogledamo obdobje od zadnje krize, to delno drži. Rast cene zlata se je začela že pred padanjem tečajev delnic in se je v obdobju recesije ves čas zviševala vse do leta 2012. V naslednjem letu je opazneje padla in se od takrat gibala nekje okrog 1300 dolarjev za unčo. V preteklem letu pa se je cena gibala z roko v roki s cenami delnic – v prvi polovici leta navzgor, v drugi polovici navzdol.

V prihajajočem letu bo za zlato najverjetneje odločilni dejavnik pojav inflacije. Zlato namreč pridobiva vrednost običajno v času rasti realnih obrestnih mer. Kakšne bodo nominalne obrestne mere si trg že zelo dobro predstavlja, kolikšna pa bo inflacija, pa je večja uganka. Ob pojavu opaznejše inflacije bi zlato lahko postala donosna naložba. A pri zlatu se je treba zavedati, da je zgolj hranilec vrednosti in hkrati špekulacija – v primerjavi z delnicami ali obveznicami ne prinaša nikakršnih dividend ali obresti. Če podjetje, katere delnice imate, lahko poveča svojo vrednost z uspešnim poslovanjem in rastjo proizvodnje, vam zlata palica sama po sebi ne bo pridelala ničesar, pa če jo še tako dolgo hranite v trezorju.

Kriptovalute

Morda kriptovalute sploh ne sodijo v pregled naložb, a so tako močno zaznamovale zadnji dve leti, da se jim ne moremo izogniti. Mnenja o tem, kakšna bo končna usoda kriptovalut, so močno polarizirani, a spodaj podpisani ne verjamem v njihov velik dolgoročni razcvet. Za zdaj se namreč niso izkazale v praktični uporabi kot plačilno sredstvo, velik razmah so doživele le kot špekulativne naložbe. Opazna rast je privabila nove vlagatelje, ti so rast pognali še više, kar je privabilo spet nove vlagatelje … Nekateri so obogateli, drugi so se opekli, zdi pa se, da so smetano v tem krogu pobrali na ameriški opcijski borzi CBOE ter terminski borzi CME, ki sta vlagateljem ponudili trgovanje z opcijami na bitcoin. Ti dve sta s svojimi transakcijami tudi povzročili pravo evforijo med vlagatelji, saj sta bili (skupaj s svojimi tako imenovanimi market makerji) zaslužni za rast s svojimi nakupi v času pred lansiranjem terminskih pogodb. Tako sta si hkrati nabrali zalogo bitcoinov po relativno nizki ceni z dolgotrajnimi nakupi, na koncu z večjimi povzročili evforijo, privabili vlagatelje ter unovčili svoje investicije.

Tudi če dolgoročno kriptovalute res ne bodo postale digitalno zlato (pri čemer jih omejuje tudi njihova zasnova – drži sicer, da je količina bitcoinov v obtoku omejena, a število različnih kriptovalut ni omejeno), pa to ne pomeni, da ne morejo doživeti še kakšnega opaznega vzpona. Številni vlagatelji si obetajo nov vzpon, saj pričakujejo ponovitev zgodbe s CBOE in CME; borza Nasdaq je namreč napovedala, da bo v prvi polovici letos tudi sama ponudila terminske pogodbe na bitcoin. Ob vztrajnem padanju bitcoina (in vzporedno drugih kriptovalut) je nekaj upanja na takšen razvoj dogodkov ponudil začetek januarja; končno se ja namreč zgodilo, da so bili opazni manjši skoki cene ob nekoliko večjem prometu, ne da je cena šla navzgor le takrat, ko prometa skoraj ni bilo, ob vsakem večjem poslu je ta šla navzdol. Rast tečaja ob vse večjem prometu pa že vliva nekaj upanja.

A je kmalu nato ob opaznem prometu cena spet padla. Mnogi domnevajo, da gre ob rasti tečaja ob večjem prometu že za zalaganje z bitcoinom pri borzi Nasdaq (oziroma njenih market makerjih), pri padcu ob večjem prometu pa za tako imenovane kite, ki imajo v lasti velike količin bitcona in si želijo prihod Nasdaqa izkoristiti za to, da vsaj delno likvidirajo svoje pozicije, ne da bi s tem povsem sesuli trg. Pri tem gre seveda zgolj za špekulacije, saj razen napovedi Nasdaqa o napovedani ponudbi terminskih pogodb, ni podatkov. Pri tem ne gre pozabiti na to, da nikakor ni zagotovljeno, da se tudi v primeru uresničitve Nasdaqove napovedi zgodba razplete podobno, kot se je ob prihodu CME in CBOE.

Kaj pa preostalo?

Če niste profesionalni investitor, je morda leto 2019 prevelika neznanka, da bi se vam izplačalo preveč zreti v grafe in premetavati svoje naložbe. Če ne veste, kaj bi z njimi, jih boste morda še najuspešneje »naložili« tako, da naložbe umaknete na varno, čas pa investirate v kakšno pivo s prijatelji več, kakšno uro druženja z otroki več ali v lep izlet. Spoznavanje novih stvari in uživanje v drobnih radosti življenja sta vedno najboljši naložbi!