Bližamo se digitalnemu evru

Evropska centralna banka (ECB) je oktobra javno predstavila možnost uvedbe digitalnega evra, ki bi bil elektronska oblika trenutne valute, kot tak pa ne bi zamenjal gotovino, temveč jo zgolj dopolnjeval. Kljub veliki priljubljenosti, digitalni evro za zdaj še ni na voljo za uporabo (je v fazi testiranja), na četrtkovi razpravi o digitalnih valutah pa je predstavnik Banke Slovenije namignil, da bi digitalni evro lahko postal resničnost v prihodnjih petih letih.

Spletna razprava je potekala v sklopu tretjega foruma slovenske digitalne koalicije, pobudo za razpravo pa je dala slovenska delovna skupina veriženja blokov (blockchain).
 

Svet se pripravlja na digitalne valute

Slovenski poznavalci področja digitalnih valut pozivajo k dodatni uporabi le teh, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Oboje namreč pripomore k večjemu zaupanju v tehnologijo, ki sploh omogoča takšne valute, meni Tanja Bivic Plankar, ki je razpravo povezovala.

Da smo že globoko v dobi kriptovalut, je enkrat več poudarila Anja Blaj iz think tanka Blockchain Slovenija (BTT). Ta je spomnila na številne digitalne valute, ki postajajo resničnost po svetu, pred enim letom pa so idejo o Libri predstavili tudi pri Facebooku. »Od časov čekov smo šli do internetnega bančništva in zdaj gremo k digitalnemu evru,« na grobo razvoj opiše Blajeva.

S povedanim se strinja tudi kolegica Marina Markežič, ki je pozdravila idejo digitalnega evra in željo po dialogu, ki jo je izkazala ECB. Markežičeva še pravi: »Digitalni evro še ni resničnost, se pa o tem že resno razmišlja. Opazni so posveti in dialog z vsemi deležniki v razvoju, hkrati potekajo eksperimenti glede praktičnih vidikov na tehnoloških ravni. Več o načrtih glede digitalnega evra lahko pričakujemo prihodnje leto.«

Obe govorki sta poudarili, da bi digitalni evro imel denarju podobne funkcije in značilnosti trenutnih valut, obenem pa naj bi nudil še možnosti za izvajanje denarnih politik. Omogočena naj bi bila tudi mednarodna uporaba, velika prednost je še znižanje stroškov. Digitalni evro torej ne bo vzporedna valuta, bo pa delovala v smeri tržne nevtralnosti, z namenom, da se ne izločijo zasebne rešitve, obenem pa se ohrani še zasebnost uporabnikov.
 

Osem od desetih centralnih bank išče svoje rešitve

Pri BTT pravijo, da se je ob takšnih korenitih spremembah treba zavedati tudi pravnih posledic, v primeru, da tehnologija ne doprinese želenih rezultatov. Cilj ostaja, da gotovine ne nadomeščamo, temveč trenutne funkcionalnosti prenesemo in ob tem zagotovimo na primer zasebnost, manjšo kompleksnost ter spletno plačevanje.

Razprave se je udeležil tudi Simon Anko iz Banke Slovenije (BS), ki si v prvi vrsti želi, da se v javno posvetovanje vključi celotna finančna skupnost, »saj je zadeva nedvomno del prihodnosti.«

Ob pregledu, ki smo ga naredili na BS, smo ugotovili, da se osem od desetih centralnih bank, z vsebinami digitalnih valut že aktivno ukvarja. Obenem svoje aktivnosti znatno povečuje tudi zasebni sektor. »Svoje rešitve išče ameriška centralna banka, v sodelovanju s priznanim MIT. Kitajci poročajo o pilotnih projektih, zdaj se odziva tudi EU,« pravi Anko, ki pa opozarja, da se ob uveljavitvi stabilnih kovancev, ki so vezani na fiat valute, pojavijo velika vprašanja. Kdo bo nad tem bdel in kaj to pomeni za monetarne politike?

Anko pravi, da Evropska komisija zelo jasno podpira digitalizacijo domačega gospodarstva, pri čemer pa se iščejo tudi domače rešitve. Za zdaj namreč rešitve, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje v EU, pogosto prihajajo izven EU, kar predstavlja tveganje. Tako so prebivalci EU pogosto odvisni od globalnih ponudnikov, kot sta Alipay ali Mastercard.
 

Digitalni evro v petih letih

Digitalni evro je EU do zdaj predstavila na dva načina. Eden temelji na bančnih računih in ob transakcijah zahteva spletno povezavo, medtem ko druga rešitev deluje praktično povsod; tudi tam, kjer dostopa do interneta ni.

Kljub dobrim obetom tovrstne tehnologije je po besedah Anka nujna še nadaljnja analiza o tem, kakšen vpliv ima digitalen evro na centralno bančništvo, gospodarski in finančni sistem ter na državljane. Javni posvet o vzpostavitvi tovrstnih valut je v teku, vendar pa ga ne gre pričakovati v letu 2021. Do prihodnjega poletja se bo svet ECB zgolj odločil, kako naprej s pilotnim projektom izdaje digitalnega evra, medtem ko tega lahko pričakujemo v prihodnjih petih letih, še izpostavlja Anko.

Uvedbo takšnih rešitev pozdravlja tudi tehnični direktor pri Netis Klemen Zajc, ki pa opozarja na pomembnost digitalne identitete. Ta lahko namreč močno pripomore k razvoju digitalnega evra, vendar pa mora biti identiteta preprosta za uporabo, varna, univerzalna, vanjo pa morajo uporabniki tudi zaupati.

Marina Markežič iz BTT je pred zaključkom še poudarila, da opaža neenotnost pravil znotraj EU. Med drugim opozarja, da ima ravno nov predlog uredbe tudi različne definicije kripto imetij. Pri think tanku sicer jasno pozdravljajo idejo digitalizacije, vendar z enotnimi pravili, še dodaja Markežičeva.
 

Ocena Slovenije

Zaradi vse večjega zanimanja širše javnosti za kriptovalute in tehnologijo blockchain, ki vse skupaj poganja, je raziskave in poročilo na to temo pripravil evropski observatorij in forum za tehnologijo blockhain (EU Blockchain Observatory). Ta je opravil pregled ekosistema kriptovalut v posameznih državah članicah, med drugim so opisali tudi razmere v Sloveniji.


Pri EU Blockchain Observatory vidijo Slovenijo kot državo z zelo aktivnim ekosistemom, ter zadovoljivo podporo države na omenjenem področju. Hkrati je aktiven tudi podjetniški razvoj, konec koncev je bila Slovenija sploh prva država članica EU, ki je leta 2019 na državni ravni preizkusila blockchain infrastrukturo, izpostavljajo pri observatoriju.

Kljub temu pri nas primanjkuje zakonske podlage za kriptovalute. Pri observatoriju pozdravljajo aktivno področje startupov; v tem smislu pa so izpostavili podjetje Bitstamp, ki je trenutno prijavljeno v Luksemburgu.