Banke ne popuščajo; prepad med bogatimi in revnimi vse globji

Po poročanjih Svetovne banke bo imela pandemija, s katero se spopadamo, hude in dolgotrajne posledice. Glede na napovedi bankirjev naj bi se delež revnega prebivalstva v svetovnem merilu še povečal, medtem ko se premoženje najbogatejših ljudi v zadnjih mesecih močno naraslo.

Delež najrevnejših naj bi narastel na 9,1 odstotka

Položaj, v katerem smo se znašli, je številne pahnila v nezavidljiv položaj. Mnoga podjetja so propadla, brezposelnost se je povečala. Svetovna banka je glede na doslej zbrane podatke napovedala, da naj bi do konca prihodnjega leta v skrajno revščino zapadlo kat 150 milijonov ljudi. Tako se bo gospodarska neenakost še naprej povečevala.


Delež najrevnejšega prebivalstva se je v zadnjem času gibal na približno 8,4 odstotka celotnega prebivalstva. Letos pa naj bi se ta delež povečal na kar 9,1 odstotka. Tako bo zdajšnja gospodarska kriza na ravni sodobne zgodovine verjetno najmočneje zarezala v revščino. Revščina naj bi se v največji meri povečala v državah s srednjim dohodkom kot so Indija, Nigerija in Indonezija.

Po drugi strani se premoženje najbogatejših povečuje

Spodbude s strani vlad in centralnih bank pa so po drugi strani vplivale na povečanje bogastva najbogatejših ljudi, kot poroča Svetovna banka. Skupno bogastvo svetovnih milarderjev se je po tem, ko si je v začetku leta opomogel delniški trg, povečalo za kar 27 odstotkov.

Kanadski milijarderji so v zadnjih letih beležili največjo rast premoženja. Neto vrednost njihovega premoženja je namreč od leta 2009 narastla za 238 odstotkov. Pri ameriških milijarderjih je bila rast bogastva 170-odstotna. 

Pri tem je šlo nekaterim milijarderjem bolje kot drugim. Največjo rast premoženja beležijo tisti, ki delujejo na področju tehnologije in zdravstva. Vse kaže na to, da bodo digitalna podjetja tudi v prihodnje igrala pomembno vlogo v gospodarstvu. Tako je Jeff Bezos, ustanovitelj podjetja Amazon, v tej situaciji postal prvi človek, katerega neto vrednost je kadarkoli znašala več kot 200 milijard ameriških dolarjev. V času pandemije se je namreč delež spletnih nakupov drastično povečal.

Prav tako so na račun pandemije precej zaslužili milijarderji, ki delujejo v zdravstvu. Povečala se je namreč prodaja zdravil in zdravstvene opreme.

Centralne banke po vsem svetu že od začetka krize z izjemno hitrostjo tiskajo denar. Ameriška centralna banka pa je od letošnjega poletja v bilanco dodala tri bilijone novonastalih ameriških dolarjev.