Amerika začasno rešena pred bankrotom

Ameriški senat je v četrtek zvečer sprejel predlog zakona o podaljšanju omejitve dolga do začetka decembra. Z dvigom trenutne meje, 24.500 milijard evrov, so se izognili tveganju zgodovinskega neplačila, poroča Reuters.

Pred razdeljenim kongresom so težki tedni

Dogovor o začasnem povišanju dovoljene zgornje meje javnega dolga za 415 milijard evrov je bil po napornih pogajanjih dosežen s 50 glasovi za in 48 proti, poročajo tuji mediji.

Predlog zakona gre v predstavniški dom, nato pa ga mora podpisati še ameriški predsednik Joe Biden. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da gre le za kratkoročno rešitev. Predvidevajo namreč, da bodo dodatna sredstva izčrpana že do 3. decembra. Istega dne se izteče tudi rok za financiranje večine zveznih programov, sprejetih v začetku tega meseca.

Posledično bo že tako razdeljeni kongres v naslednjih osmih tednih postavljen pred dva izziva; do septembra 2022 pravično razdeliti finančno pomoč in se izogniti naslednji prekoračitvi meje javnega dolga.

Kot navaja STA, je Chuck Schumer, vodja demokratov v senatu, na glasovanju republikancem očital, da so igrali tvegano igro, ki pa na srečo ni delovala. »Zdaj potrebujemo še dolgoročno rešitev, da ne bomo vsakih nekaj mesecev preživljali te nevarne drame,« naj bi opozoril Schumer.
 

Nepotrebni nemiri v gospodarstvu

Strokovnjaki menijo, da podaljšanje, čeprav le začasno, pomirja finančne trge. V preteklosti so namreč poglobljeni spori med republikanci in demokrati v kongresu povzročili kar nekaj nervoze na finančnih trgih.

Novica o pogajanjih v senatu je vodila k temu, da so začele delnice na Wall Streetu v četrtek znova rasti, poroča Reuters. V znamenju olajšave na trgu obveznic se je donos enomesečnih zakladnih menic znižal na najnižjo točko od 8. septembra, saj vlagatelji menijo, da se je tveganje neplačila zmanjšalo.

Kratkoročno podaljšanje verjetno ne bo rešilo težave. Vseeno pa je to boljše kot plačilna nesposobnost, saj bi ta lahko imela hude posledice za ves svet, menijo poznavalci. Če se meja javnega dolga do 18. oktobra ne bo povišala, bi med drugim zaostajala izplačila za podporo brezposelnim, plače zveznim uslužbencem in podobno.

Kot še poročajo tuji mediji, naj bi gospodarstveniki pozivali kongres, da odpravi zakonsko potrebo po rednem višanju dovoljene zgornje meje javnega dolga. Menijo namreč, da politika na ta način po nepotrebnem povzroča nemire v gospodarstvu.