Ali denarna pomoč revnim prinaša želene rezultate?

S problematiko revščine se intenzivno spopadajo dobrodelne organizacije in vlade tako manj kot bolj razvitih držav. Mehanizem, ki se pri tem najpogosteje uporablja, je denarna pomoč tistim, ki jim denarja primanjkuje. Toda, ali je taka metoda pomoči res najbolj učinkovita in prinaša želene rezultate?

Svetovna banka in Združeni narodi financirajo vse več projektov, katerih namen je finančno podpreti pomoči potrebne osebe. Številne dobrodelne organizacije so bile ustanovljene prav s tem poslanstvom. Mehika, Brazilija in Kenija sodijo med države, ki so uvedle ambiciozne programe z zajamčenim dohodkom.

Kljub temu, da je denar sicer lahko učinkovito orodje v boju z revščino, pa ni nujno vedno najboljša rešitev, poročajo pri The Conversation in podajajo argumente, zakaj je temu tako.
 

Zaradi denarne pomoči boljše zdravstveno stanje, izobrazba ter manjša stopnja depresije in tesnobe

Denarna pomoč sicer nima zanemarljivih pozitivnih učinkov, kot je bilo ugotovljeno ob nedavnem pregledu 165 študij. Vpliva namreč na povečano porabo hrane in drugega blaga. Posledično se izboljšata tudi zdravstveno stanje in izobraženost tistih, ki tako pomoč prejemajo. Prav tako ob preučevanju študij ni bilo dokazov, da bi se ljudje zaradi finančne podpore v manjši meri odločali za delo.

Nedavno so bili objavljeni tudi rezultati eksperimenta Stocktonov osnovni dohodek. Naključno izbrani prebivalci mesta v Kaliforniji so dve leti prejemali 500 dolarjev na mesec. Redno prejemanje zneska se je pri prejemnikih odražalo v uspešnejšem iskanju zaposlitve. Zmanjšala se je tudi raven depresije in tesnobe.
 

Vprašanje pravičnosti in reševanja težav, ki so pripeljale do revščine

Poleg prednosti pa obstajajo tudi slabosti finančne podpore revnih. Ena izmed njih je, da je včasih težko določiti, kdo je dejansko potreben pomoči, da denar pride v prave roke. V nedavni študiji so bili preučevani podatki iz devetih afriških držav. Namen je bil oceniti uspešnost metode programov za boj proti revščini. Ugotovljeno je bilo, da približno polovica gospodinjstev, ki so jim nudili denarno pomoč, ni bila revna. Po drugi strani polovica gospodinjstev, ki je bila revna, ni bila vključena v program.

Druga težava tovrstne podpore naj bi bila v tem, da ta ne razrešuje vzrokov. Revne ljudi pogosteje pesti nezadovoljstvo in slabo počutje. Z zalaganjem gotovine se teh težav ne da razrešiti. Denar je zgolj orodje, da si lahko revni kupijo dobrine, ki jih potrebujejo za življenje. Ne pomaga pa pri razreševanju kompleksnejših težav.

Nedavne raziskave prav tako kažejo, da so gotovinski programi lahko problematični zato, ker povzročajo konflikte glede tega, kdo je prejel pomoč in kdo ne.

Ena od nedavnih študij, ki so jo izvedli v Ugandi, prav tako ugotavlja, da so bili še po štirih letih denarne podpore pri prejemnikih vidni pozitivni učinki na zaposlovanje in zaslužek. Po devetih letih podpore pa so bili pozitivni učinki skoraj izničeni in stanje se je povrnilo na prejšnjo raven, še navaja vir.