Deloittovo globalno poročilo o odpornosti za leto 2021 ugotavlja, da 60 odstotkov svetovnih direktorjev pričakuje obsežne motnje poslovanja v prihodnje. Med temi so predvsem podnebne spremembe, ki bi lahko povzročile motnje, kakršnih smo bili deležni v minulem letu. A vendar lahko organizacije vzpostavijo različne varovalke, s katerimi kljubujejo motnjam.
 

Od kibernetskega napada do zdravstvene krize

V poročilu so razkriti tudi pristopi priprav organizacij na bodoče motnje poslovanja. Priprave so smiselne, saj motnje poslovanja, ki so zaznamovale leta 2020 najverjetneje niso osamljen primer, so prepričani vodstveni delavci po svetu. Kljub temu, da so se podjetja po prvem valu bolje pripravljene na nekatere motnje, pa anketiranci v raziskavi menijo, da še niso popolnoma pripravljeni na naslednje krize.


Raziskava zaobjema mnenje 2.260 vodstvenih delavcev iz 21 držav, ki večinoma pravijo, da organizacije lahko načrtno vlagajo v varovalne pristope glede prihodnjih motenj. Pri motnjah lahko gre bodisi za kibernetski napad, ki ohromi samo dotično organizacijo ali pa za zdravstveno krizo, ki ustavi ves svet, opozarjajo pri Deloittu.
 

Pomembna vlaganja in hiter odziv

Poročilo v prvi vrsti potrjuje, da podjetja lahko postanejo bolj odporna, pri tem pa sta pomembna predvsem hiter odziv in skrbna priprava na nove izzive. To izraža večina anketiranih vodstvenih delavcev, le tretjina teh pa je prepričanih, da se lahko njihova organizacija v trenutni ureditvi primerno odzove na morebitne grožnje.


»Čeprav se podjetja z motnjami poslovanja srečujejo že od nekdaj, so bili izzivi v zadnjih 12 mesecih še posebej neusmiljeni. Zaradi globalne zdravstvene krize, ki jo spremljajo še družbeni in politični nemiri ter vse slabše podnebne razmere, so pred organizacijami težke odločitve. Preobraziti bodo morale svoje strategije in celotno poslovanje. Pot do okrevanja in prenove bo nepredvidljiva. Organizacije, ki bodo vlagale v načrte in priprave na motnje poslovanja, bodo uspešneje kljubovale negativnim dogodkom,« razmere opiše partner in vodja svetovanja za jugovzhodno Evropo Mitja Kumar.
 

Lastnosti odporne organizacije

V raziskavi je opisan podporni steber pri poslovanju, katerega sestavlja pet lastnosti, ki izboljšujejo poslovanje, pripomorejo pri oblikovanju strategij ter služijo kot gradniki odporne kulture. Odporne organizacije pa niso zgolj tiske, ki so predvidevale dogodke leta 2020, opozarja raziskava, temveč tiste organizacije, ki so vzdržale pritiske motenj, bodisi s prilagodljivimi strategijami ali prilagodljivo kulturo in uspešno rabo sodobnih tehnologij.

V tem smislu navajajo pet lastnosti odporne organizacije:

1. Pripravljenost
2. Prilagodljivost
3. Sodelovanje
4. Zaupanje
5. Odgovornost
 

Okrevanje in podnebne grožnje

Za vodje je pomembno tudi, da se svojih zmožnosti odziva na motnje zavedajo še preden pride do dejanske preizkušnje. Tako na Deloittu opozarjajo, da je pred letom 2020 samo 24 odstotkov vodstvenih delavcev verjelo, da bi bili popolnoma kos morebitnim motnjam poslovanja - le 21 odstotkov jih je bilo prepričanih, da je njihova organizacija zmožna hitrega odziva in primere prilagoditve.

Odstotki so po pandemiji zrasli na več kot 30 odstotkov, kar kaže na to, da so podjetja v letošnjem letu bolj prepričana v svojo odpornost. Vseeno je kar 66 odstotkov vprašanih takih, ki se še vedno ne počuti kot pripravljene na spopad z morebitnimi motnjami poslovanja.

Motnjam pa še ni videti konca, izpostavljajo v Deloittu. Tri četrtine vodstvenih delavcev namreč meni, da bo podnebna kriza enako obsežen izziv kot pandemija, če ne celo večji. Skoraj polovica jih podnebne spremembe vidi kot najpomembnejše družbeno vprašanje za podjetja v naslednjem desetletju, temu pa sledijo vprašanja glede zdravstvenega varstva in preprečevanja bolezni ter vrzeli v izobraževanju in usposabljanju.