Splet v tem trenutku ni križarka, ampak rešilni čoln

Slovensko gospodarstvo se ni zaustavilo zgolj zaradi koronavirusa in preventivnih ukrepov, zaustavilo se je tudi zaradi svoje dolgoletne neodločnosti, sumničavosti in nezaupanja, ki definirajo modus operandi (pre)mnogih slovenskih podjetij.

Marsikateri podjetniki in njihovi direktorji se namreč še vedno sprašujejo, ali je zdaj že pravi čas za »digital« in, namesto da bi razvijali sebi lastno digitalno prezenco, še vedno le pogledujo čez plot h konkurenci, medtem ko v tujini podjetja že več kot deset let s pomočjo digitalna marketinga spretno dosegajo vrhunske prodajne rezultate.  

Splet v tem trenutku ni luksuzna križarka, kamor greš, če imaš višek denarja, temveč rešilni čoln, na katerega moraš čim prej skočiti, če želiš sploh preživeti. Brez lažnega upanja. Na rešilnem čolnu ni udobno, premočen si in ves čas te zebe, valovi pa te mečejo sem in tja ... Ampak veš, da boš (pre)živel. To je glavno sporočilo za podjetja, ki pa ga žal še kar ne slišijo in raje še malo mencajo. 

Tako se še vedno raje ozirajo za tekmeci, namesto da bi se vprašali, kaj se v tem trenutku dogaja z njihovimi kupci. Tudi in še posebej v negotovih časih je potrebno posel voditi s posluhom za njih. Njihovo življenje se je v teh razmerah zaradi omejitve gibanja, zaprtih šol in vrtcev, dela od doma, prepovedi druženja močno spremenilo ...

Njihov osrednji fokus sta zagotovo zdravje in varnost, a kljub temu si še vedno želijo, da se imajo pri tem dobro, da življenje teče normalno, kolikor je le mogoče. Pomislimo, kaj vse potrebujemo za normalen vsakdan.
 
Podatki kažejo, da v teh dneh na spletu preživljamo več časa kot kadarkoli prej. Tudi kupci odkrivajo nove načine za virtualno druženje, se prek spleta učijo novih znanj in nenazadnje delajo prek spleta. Delo od doma je pravzaprav dober primer, ki ponazarja siceršnjo miselnost slovenskih podjetij. V večini podjetij je veljalo, da delo od doma ni možno, sedaj pa je kar naenkrat zaželeno, če ne celo obvezno. Enako velja za spletne sestanke, ki bi tudi sicer lahko prihranili veliko časa in sredstev udeležencem, vendar se v našem gospodarskem prostoru na noben način do sredine marca niso prijela. 




Koliko od teh navad, ki jih kupci razvijejo v tem času, se bo obdržalo tudi po krizi? Prepričan sem, da marsikatera. Kaj bodo pa podjetja odnesla iz te izkušnje? Selitev dela iz poslovnih prostorov v domače »pisarne« in drugi vidiki nepredvidene digitalne transformacije so zagotovo osvetlili poslovne izzive, ki jih je vredno nagovoriti. Od tehnoloških in infrastrukturnih ovir do težje premostljivih preprek v kulturah podjetij, ki jih nakup programske opreme ne more rešiti. Zato je sedaj ključno vprašanje, ali bodo podjetja, ko se razmere umirijo, še vedno svoje poslovne odločitve utemeljevala na izgovorih, da se nečesa ne da narediti, ali pa se bodo pridružila tistim podjetjem, ki že spretno izkoriščajo prednosti spleta za svoj posel.

Vsak direktor in vodja se je v tem trenutku znašel na razpotju, kjer se mora odločiti, po kateri poti bo peljal svojo ekipo. Prva opcija je igra v obrambi. Vsi ti bodo zaustavili svoje aktivnosti, počakali, da se prah poleže, in naivno upali, da bo na koncu vse, kot je bilo pred »korono«. Druga opcija je napad. Ta manjšina se bo takoj prilagodila, sprejela nekaj drznih poslovnih odločitev in takoj začela izvajati vse potrebne aktivnosti. Iz preteklosti vemo, da je v vsaki krizi veliko podjetij zaprlo svoja vrata, na drugi strani pa jih je kar nekaj krizo videlo kot priložnost in se razcvetelo ravno tisti čas. 

 Drugo pot bodo ubrala pogumna podjetja, ki si bodo upala stopiti iz cone udobja in znala izkoristiti spremenjene razmere na trgu. Ne bo enostavno in vsak poskus ne bo nujno tudi uspešen. Ampak če ne kupiš srečke, na moreš niti zmagati. Treba je najprej kupiti srečko.

Nekatera podjetja bodo želela zmagati, a jih bo zakon digitalnega preživetja – kjer ne preživijo najmočnejši, temveč najbolj prilagodljivi – prisilil, da izberejo igro v obrambi. To velja za podjetja, ki so doslej uspela od svoje digitalizacije postaviti samo šepavo FB stran. Žal to velja tudi za velika podjetja, ki v svojem poslovanju niso dovolj okretna, da bi se uspela dovolj hitro in agilno odzvati na spremenjene tržne razmere. K digitalni transformaciji se spravljajo že deset let, sedaj pa jo želijo izvesti v desetih dneh. Njihov pogum in zanos me navdušujeta, a svojega denarja ne bi stavil na njih, še posebej v razmerah, ko so lahko manjši igralci mnogo hitrejši in spretnejši.



Ravno zato bo mogoče pot napada enostavnejša, kot sprva izgleda. Konkurence na spletu bo manj in posledično lahko pričakujemo pozitivne trende v digitalnem marketingu: lažji dostop do ciljnih kupcev, večja interakcija kupcev, nižji stroški za klik idr. Medtem ko se bodo številna podjetja stiskaško umaknila iz oglaševanja in ohranila samo nujne marketinške aktivnosti, lahko pričakujemo, da bodo v času recesije proaktivna podjetja porabila manj sredstev, da pridejo do svojih ciljnih kupcev. Zato so izredne razmere, ko se bo konkurenca umikala, dobra priložnost za krepitev vašega spletnega nastopa in ne odstop iz igre.
 
Splet ponuja številne rešitve, med katerimi lahko svoje priložnosti prepoznajo tudi podjetja, ki so bila doslej v veliki meri odvisna od sejmov, dogodkov ali srečanj v živo. Od aktivnejše uporabe družbenih medijev, ustvarjanja kakovostne vsebine na spletni strani, SEO optimizacije, spletnega oglaševanja do vzpostavitve naprednih platform za virtualne dogodke.

Možnosti je veliko, potrebno pa je izbrati tiste, ki imajo smisel v širši digitalni strategiji podjetja. Če je digitalna transformacija v resnici maratonski tek, ki s strateškim vodenjem prinaša dolgoročne koristi poslovanja na spletu, bodo nepremišljeni in obupani »digitalni« poskusi reševanja trenutne situacije zgolj tek na mestu – podjetja se bodo utrudila, premaknila pa se ne bodo nikamor. Samo tista podjetja, ki bodo prepoznala prednosti digitalne tehnologije in jih znala ustrezno umestiti v svoj poslovni model, bodo lahko dolgoročno nadaljevala svojo poslovno pot in tudi prehitela konkurenco.
 
To odločitev pa bo potrebno sprejeti nemudoma. Sicer jo bo sila razmer sprejela namesto vas in ni nujno, da vam bo izplen všeč.
 
Preden smo se začeli zavedati posledic, ki jih bo koronavirus prinesel za gospodarstvo, smo se še lahko pogovarjali, iti na splet ali ne. Danes drugam ni možno iti. Pogovarjamo se lahko samo še o tem, ali želite preživeti ali ne. Če želite, potem je rešitev na dlani. 

Vaši kupci vas že iščejo – na spletu.

*** Sašo Palčič je direktor agencije za digitalni marketing Madwise.