Odpiramo vrata tujine: Singapur; gospodarske panoge (2/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo drugega od petih o Singapurju, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.
Fotografija: Singapur. FOTO: REUTERS/Edgar Su 
Odpri galerijo
Singapur. FOTO: REUTERS/Edgar Su 

Glavni prihodek Singapurja (kar 70 %) je:
  • Storitvena dejavnost, k tej največ prispeva pomorski promet oziroma pristanišče, ki je drugo najprometnejše na svetu in peto po številu pretovorjenih kontejnerjev. Zelo razvite so tudi masažne storitve in storitve naravnih zdravilišč, hoteli, restavracije, itd.;
  • bančništvo;
  • ostalih 30 % predstavlja industrija:
Kmetijstvo: k celotnemu BDP-ju doprinese le kak del odstotka. Singapur je majhna država, ki ima le približno 0,87 odstotka celotne površine za kmetijske namene. Zato se majhno število podjetij ukvarja s kmetijsko industrijo, potrebe po hrani in drugih kmetijskih proizvodih pa so zelo velike.

Elektronsko poslovanje: Strokovnjaki so pričakovali, da naj bi se število uporabnikov e-trgovine leta 2020 povečalo za 74,20 %.

FOTO: GettyImages
FOTO: GettyImages
Informacijske tehnologije in komunikacije (IKT):
V Singapurju že dolgo časa obstajajo velike mednarodne družbe, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, tu pa so tudi številne majhne družbe, ki razvijajo različne programske izdelke, spletne strani ali storitve za velika podjetja. Prednost vodenja IT poslovanja v Singapurju je jasno predpisana zakonodaja v zvezi z dejavnostmi na internetu. Telekomunikacijski sistemi so večinoma v lasti države ali velikih korporacij, vendar so poleg naložb na tem področju lahko ena od področij njihovega poslovanja tudi omrežne storitve.

Nasad orhidej: orhideje so njihova nacionalna cvetlica. Singapur je med večjimi svetovnimi izvozniki orhidej in drugega tropskega cvetja, ter tudi akvarijskih rib.

Turizem (tudi nakupovalni): Singapur precej zasluži s turizmom, ponaša se namreč z zanimivostmi svetovnega formata. Letno ga obišče okrog 7,5 milijona turistov, hoteli pa so zasedeni 76,3-odstotno. Singapurci tudi radi potujejo, saj kar 50 % Singapurcev, starejših od 15 let, potuje vsaj enkrat na leto. V Singapurju najbolj cveti nakupovalni turizem, saj so trgovine v Singapurju založene mnogo bolje kot v okoliških državah, pa tudi cene so konkurenčnejše. Singapur je znan tudi po visoki modi. Predstavlja 'nebesa' za podjetja, ki delujejo v modni in maloprodajni industriji.

 

FOTO: Edgar Su / Reuters
FOTO: Edgar Su / Reuters
Uspešnost Singapurja najbolje opiše BDP na prebivalca, saj se s preko 62.000 SGD (38.590.81 EUR) na prebivalca uvršča kar na sedmo mesto na svetu. Zanimivo je tudi, da Singapur nameni kar 3,5 % bruto družbenega produkta za vojsko, kar ga uvršča na visoko 15. mesto na svetu, kar priča o tem, da so v Singapurju odločeni, da bodo resno branili svojo neodvisnost in blagostanje. Poleg močne vojske ima Singapur tudi zelo strogo zakonodajo, predvsem do prekupčevalcev z mamili, saj je za proizvodnjo mamil predpisana smrtna kazen, enako pa tudi za tihotapljenje ali posest mamil in že 15g heroina je dovolj, da te obsodijo na smrt z obešanjem.

Za najbolj ugodne naložbene priložnosti v Singapurju sicer veljajo:
  • nepremičnine (cene nepremičnin v državi so daleč od nizkih, ​​hkrati pa kažejo stabilno rast. Vendar pa na tem področju gospodarstva obstajajo nekatere omejitve za tujce in sicer visoki davki, prepoved nakupa javnih stanovanj, zemljišč in nepremičnin s parcelo;
  • banke;
  • delnice in vrednostni papirji.
Do danes je Singapur zelo hitro razvijajoč se visokotehnološki trg. Na tem trgu imajo številne koristi in ugodnosti nova mala in srednja podjetja. Gre predvsem za davčne olajšave in poenostavitev postopka registracije ter upravljanja. Singapur je idealno mesto za razvoj podjetja na področju storitev ali trženja. Prav tako so tukaj številna podjetja, ki delujejo na področju turizma in informacijske tehnologije. Zanimivo je, da ima Singapur ob odprtju podjetja za delo z informacijsko tehnologijo ali turizmom predviden poseben regulatorni organ z namenom, da se ohranja kakovost opravljanja teh storitev.
 

Pregled gospodarskih gibanj v Singapurju


Po razglašeni samostojnosti se je v državici brez naravnih bogastev po zaslugi ambicioznega vladnega programa, kljub veliki začetni stopnji brezposelnosti, začel hiter gospodarski vzpon. V času štiridesetletne vlade premierja Lee Kuan Yew-a je gospodarstvo Singapurja zacvetelo. Država je hitro postala ena najbogatejših in najbolj razvitih v Aziji. Kljub pomanjkanju naravnih virov je zaslužila položaj enega od štirih vzhodno azijskih tigrov.

Sporazum o prosti trgovini med EU in Singapurjem je začel veljati 21. novembra 2019. 

EU in Singapur sta podpisala tudi sporazum o zaščiti naložb (EUSIPA). Veljati je začel, ko so ga ratificirale vse države članice EU v skladu z njihovimi nacionalnimi postopki.

Sporazum EUSFTA prinaša pomembne koristi za podjetja, med drugim:
  • večji dostop do trga za podjetja iz EU v Singapurju in obratno
  • manj obremenjujoča tehnična pravila
  • odprava podvajanja preskusov za nekatere proizvode
  • carinski postopki in pravila o poreklu blaga, ki olajšujejo trgovino
  • varstvo pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami
  • nove priložnosti na področju okoljskih storitev in zelenih javnih razpisov
  • odprava ovir za trgovino in naložbe v zelene tehnologije
Pred trgovinskim sporazumom je imel Singapur ničelne dajatve na uvoz vseh kmetijsko-živilskih proizvodov, razen piva.
Sporazum priznava in ščiti geografske označbe za vina, žgane pijače, kmetijske proizvode in živila s poreklom z ozemelj EU ali Singapurja.



Singapur ima zelo malo kmetijskih zemljišč, zato z uvozom zadovoljuje svoje potrebe po hrani. Njegova kmetijska proizvodnja je manjša in omejena na:
  • jajca
  • zelenjava
  • nekatero sadje (zlasti durian in rambutani)
  • cvetje
  • svinjina
  • perutnina
Leta 2019 je EU v Singapur izvozila za 1,9 milijarde EUR agroživilskih izdelkov, kar je dvakrat več kot deset let prej. Singapur danes predstavlja peti največji agroživilski izvozni trg EU v Aziji in 18. svetovni trg EU.

Singapur je s približno 5,5 milijona prebivalcev ključno trgovinsko, prometno in finančno vozlišče v Aziji. Država ima obsežno mrežo trgovinskih sporazumov z več kot 30 partnericami, s preostalim svetom pa vsako leto trguje z več kot 550 milijardami evrov.

Singapur je za EU 14. največji trgovinski partner na svetu in prvi v jugovzhodni Aziji. Singapur ima močno v storitve usmerjeno gospodarstvo, zato je tudi 5. največji partner EU na področju trgovine s storitvami na svetu.

FOTO: REUTERS/Luis Enrique Ascui
FOTO: REUTERS/Luis Enrique Ascui
Z več kot 10 000 evropskimi podjetji, ki so ustanovila svoje pisarne/regionalna vozlišča v Singapurju, je ta država postala šesti svetovni cilj EU za neposredne naložbe v tujino.

Izvoz v Singapur: Pred sklenitvijo sporazuma je skoraj vse blago s poreklom iz EU že lahko vstopilo v Singapur brez carin. Od začetka veljavnosti sporazuma mora Singapur uporabljati dajatev prost dostop za vse blago s poreklom iz EU, vključno s tistim, za katerega so se prej uporabljale tarife (kot sta pivo in kamen).

Uvoz v EU (tudi Slovenijo): Od 21. novembra 2019 približno 84 % uvoza iz Singapurja v EU vstopi brez dajatev.
Sektorji, ki imajo koristi od takojšnje odprave carin, denimo vključujejo:
  • elektroniko,
  • farmacevtske izdelke,
  • večino petrokemičnih izdelkov (nekatere tarife za petrokemične izdelke bodo postopno odpravljene šele po 3 letih),
  • predelane kmetijske proizvode (razen kemično čiste fruktoze in sladke koruze).
Skoraj vse preostale carinske dajatve, ki se uporabljajo za singapursko blago, ki vstopa v EU, bodo postopno odpravljene pred novembrom 2024.

EU bo še naprej uporabljala carine za nekatere proizvode tudi po koncu obdobja postopnega opuščanja, vključno z nekaterimi ribjimi proizvodi (Tilapia, Skipjack) in predelanim kmetijstvom ter kemično čisto fruktozo in sladko koruzo.
Vir: Trade.Europa.Eu
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje in primerjava med Singapurjem in Slovenijo


Singapur ima zelo zaprt sistem zaposlovanja. Priložnostno delo je skoraj nemogoče dobiti. Imeti morate delovno dovoljenje ali zaposlovalno dovolilnico za delo v Singapurju. V praksi to pomeni, da če hočete dobiti eno ali drugo, morate imeti ponudbo podjetja za zaposlitev. Prav tako mora podjetje za vas zaprositi za dovoljenje. Obstaja tudi program "Počitniška delovna sila" za maturante, ki želijo živeti v Singapurju do 6 mesecev.

Delovna dovoljenja so večinoma namenjena nizko kvalificiranim delavcem. Da bi bili upravičeni do zaposlovalne dovolilnice, bi praviloma morali imeti minimalno plačo v višini več kot 2.500 SGD na mesec in imeti najmanj univerzitetno izobrazbo iz ugledne univerze. Obstaja tudi vmesna dovolilnica znana kot »S dovolilnica«. Običajno je odobrena srednje kvalificiranim delavcem, za take delavce, ki so napredovali na položaj nižjega vodje, to je recimo nadzornik na gradbišču. Za to je treba imeti minimalno plačo več kot 1.800 SGD na mesec, kakor tudi priporočilo svojega delodajalca. Imetnikom zaposlovalne dovolilnice, kakor tudi imetnikom S dovolilnice z mesečno plačo v višini več kot 2.500 SGD je dovoljeno, da pripeljejo tudi svoje družinske člane preko tako imenovane vzdrževalne dovolilnice.



Če vaše delovno razmerje preneha, boste dobili socialno dovolilnico, tako imenovani 'Social pass'. Ta omogoča, da si v 14. dneh poiščete drugo delovno mesto. Ne razmišljajte o delu brez dokumentov. To vas namreč lahko pripelje v zapor, do globe in do izgona iz države.

Ko ste enkrat delali v Singapurju za eno leto z dovolilnico za zaposlovanje ali z »S« dovolilnico, potem je pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje dokaj enostavna. Višja je vaša plača, bolj verjetno je, da lahko ostanete v Singapurju za nedoločen čas.

FOTO: REUTERS/Tim Chong 
FOTO: REUTERS/Tim Chong 
Singapurčani so sicer izjemno delovno zagnani ljudje, delajo cele dneve, saj velja, da dobro opravljeno delo ne bo ostalo neopaženo. Napredovanja so pogosta, a z zanimivostjo, da napredovanje nujno še ne prinese bistveno višje plače.

Trgovine in lokali so odprti praktično vse dni v tednu in letu, manjša izjema je morda kitajsko novo leto, ko so nekatere trgovine dejansko zaprte.

Tako tujci kot domačini so za enako delo plačani popolnoma enako.

V Singapurju se poznajo nizki davki, kar pomeni, da tujcu, ki tam dela, od plače ostaja vsak mesec bistveno več, kot v Sloveniji.
Veliko dajo na družino, singapurski Kitajci poleg družine visoko cenijo še materialne dobrine vseh vrst, kar je še posebej očitno v predprazničnem času, ko tipično voščilo ni želja po sreči in zdravju kot v Sloveniji, ampak bogastvo, zlato, denar.

Kaj bo singapurski gostitelj dal na mizo, je odvisno od njegove narodne pripadnosti. V splošnem je to kozarec kave ali čaja, tudi vode. Da bi recimo dal na mizo krožnik mesnin ali sira in vina, kot je to v navadi pri Slovencih, se ne bo zgodilo.

So pa nekatera pravila dejansko izredno bizarna, kot je denimo najnovejša prepoved kajenja vodnih pip, ker da škodujejo zdravju. Vsekakor je Singapur zelo regulirana država, kar marsikoga odtegne od tega, da bi tam živel.

V zadnjem letu se je v Singapur priselilo veliko Slovencev, večina jih je zaposlenih v storitvenem sektorju, nekaj pa v znanosti.
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: