Odpiramo vrata tujine: Nova Zelandija; gospodarske panoge (2/5)

V seriji prispevkov nove rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo drugega od petih o Novi Zelandiji, ki bodo objavljeni vsak dan do petka ob 12. uri.
Fotografija: Auckland na Novi Zelandiji. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Auckland na Novi Zelandiji. FOTO: Shutterstock

Stabilno, dinamično gospodarstvo, tehnološke zmogljivosti ter udobno okolje za naložbe in inovacije spodbuja veliko zanimanja iz vsega sveta za ustanovitev podjetja na novozelandskih tleh.

Perspektivni na novozelandskem trgu, ki obetajo gospodarske priložnosti za izvoznike in tuje vlagatelje, so naslednji sektorji:
  • Živinoreja: predvsem mlečna in mesna govedoreja, ovčereja, gojenje koz in jelenov. To so omogočili bogati pašniki.
  • Kmetijstvo: izvozno usmerjeno (predstavlja kar 45,9 % celotnega izvoza). Prevladujoče so specializirane kmetije. Poljedelstvo je usmerjeno predvsem na domači trg. Pridelujejo ječmen, koruzo, oves, oljno repico, tobak, kivi, marelice, breskve, slive, itd. Ker gospodarstvo Nove Zelandije temelji na tej panogi, ima zelo striktne eko zakone, zato je tudi najmanjši vnos prehranskih izdelkov zelo nadzorovan.
  • Gozdarstvo: zaradi obsežnih gozdov razvita lesna in papirna industrija.
  • Rudarstvo in energetika: rudno bogastvo je skromno, pridobivajo le nekaj srebra, zlata, titana in železa. Na južnem delu otoka boste našli črni premog, lignit, na severnem pa nafto in zemeljski plin. To izkoriščajo za termoelektrarne.
  • Ribištvo: ima veliko ribolovno območje, lovijo se predvsem različne vrste rib in rake. Imajo tudi ribogojnico lososov in jegulj.
  • Trenutno je primanjkljaj predvsem v medicini, primanjkuje jim visoko izobraženih IT strokovnjakov, išče se tudi delavce v gradbeništvu.
Struktura BDP:
V kmetijstvu je zaposlene 8,3 % delovne sile, v industriji pa 15,8 %. Velik pretok delovne sile je zlasti v inženirskih poklicih.
BDP na prebivalca: 41.945,33 USD (2018)
*Vir: Svetovna banka

Nova Zelandija je bila v boju proti novemu koronavirusu izjemno uspešna in je bila v zadnjih mesecih ena izmed redkih držav, ki je božične praznike in novo leto preživela brez omejitev, socialne distance in mask. Kljub temu meje še ostajajo zaprte, novembra se je pojavil še en sev virusa, a so tudi tega uspeli zajeziti. Velika zasluga za to gre premierki Jacindi Arden, ki je na vrhu novozelandske vlade že od leta 2017.

Od začetka pandemije so v pet milijonski otoški in redko poseljeni državi našteli vsega 25 smrti zaradi novega koronavirusa. Med visoko razvitimi državami je uspešnejši samo še Tajvan, novozelandsko strategijo hvali tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Njeni ukrepi so bili od vsega začetka pandemije striktni in strogi, saj je že 14. marca, ko je bilo potrjenih šele šest okužb, zaprla meje, nekaj dni zatem pa uvedla strogo splošno karanteno, tako da v začetku maja virusa na Novi Zelandiji ni bilo več. Avgusta (ko je na Novi Zelandiji zima) pa je vladi po nekaj potrjenih okužbah v Aucklandu z odločnimi ukrepi uspelo preprečiti drugi val.


Ardernova je priljubljena tudi zato, ker je po terorističnem napadu avstralskega skrajneža v dveh mošejah, 15. marca 2019, v Christchurchu pokazala ne le zmožnost sočustvovanja, ko se je srečala s svojci umorjenih, ampak je tudi takoj strogo omejila dostop do strelnega orožja. Tudi zato je Ardernova vzor marsikateremu svetovnemu voditelju.

Kljub uspehu v boju proti epidemiji se je novozelandsko gospodarstvo v četrtletju, do konca junija 2020, rekordno skrčilo. Na četrtletni ravni je nazadovalo za 12,2 % BDP (daleč največji padec doslej), potem ko je v trimesečju pred tem upadlo za 1,6 %. Tako se je država znašla v recesiji.
 

Pregled gospodarskih gibanj na Novi Zelandiji


Nova Zelandija je zaradi ugodne davčne politike zelo priljubljena med tujimi podjetniki. Ustanovitev podjetja je precej enostavna, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast – minimalen osnovni kapital denimo ni predpisan. Za večino dejavnosti podjetja se ne zahteva nobenih dovoljenj, birokratskih ovir je malo. Dovoljenja se zahtevajo zgolj za področja poslovanja z nepremičninami, gradbeništvo, gostinstvo, trgovine z alkoholom in medicino.

 

Po drugi strani pa ima država ima močno regulirano področje neposrednih tujih investicij.

Največji del izvoza sestavljajo mlečni izdelki, ovčje in goveje meso, surovo maslo, sir, mlečni prah in les, poljščine, sadje, ter zlasti volna.
Pogled na mesto Auckland z gore Victoria, Devonport, Nova Zelandija. FOTO: Shutterstock
Pogled na mesto Auckland z gore Victoria, Devonport, Nova Zelandija. FOTO: Shutterstock


Največji del uvoza sestavljajo rastline in rastlinski izdelki.

Imajo tako lahko, kot tudi težko industrijo - denimo lesno, papirno, tekstilno, živilsko, obutveno in kovinsko. Prisotne so tudi tovarne umetnih gnojil in aluminija.
 
Nova Zelandija je ocenila, da je približno 20 milijard novozelandskih dolarjev infrastrukture ogrožene zaradi globalnega segrevanja in dvigovanja vodne gladine. Pomembnost varovanja okolja je trenutna laburistična vlada premierke Jacinde Ardern uvrstila na sam vrh svojih prioritet.   
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Novo Zelandijo in Slovenijo


Odnosi med Slovenijo in Novo Zelandijo so dobri, prijateljski in brez nerešenih vprašanj. Nova Zelandija sodi namreč med tiste neevropske države, ki so med prvimi priznale našo državo. To je storila 16. januarja 1992, le dan kasneje kot Evropska unija. Diplomatski odnosi z Novo Zelandijo so bili vzpostavljeni 20. marca 1992.
Najpomembnejši dokumenti, sklenjenimi med državama:
  • Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Novo Zelandijo, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Novo Zelandijo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/04)
  • Dvostranski akti
Sporazum o gospodarskem sodelovanju med EU in Novo Zelandijo je neposredne naložbe med državama ponovno oživil. Slovenija je vselej podpirala sporazum z Novo Zelandijo in si je predvsem želela dogovora, ki bi bil obsežen, uravnotežen in skladen s pravili WTO, ter bo obenem upošteval tudi občutljivost kmetijskega sektorja. Obe državi sta kar se socialnih standardov tiče podobni evropskim gospodarstvom, se pa od njih precej razlikujeta po ekoloških standardih.

Nova Zelandija je gospodarsko precej dobro razvita država, s skoraj 37 tisoč evrov BDP na prebivalca presega slovensko gospodarsko razvitost za 77 %. S petimi milijoni prebivalcev je Nova Zelandija mala država, ima pa hitro rast realnega BDP (od 2014 dalje med 3 % in dobrimi 4 % letno), nizko brezposelnost (4,7 % v 2017) in nizko inflacijo (1,9 % v 2017). Po deležu BDP, ki ga nameni raziskavam in razvoju (1,3 %), je podobna Sloveniji iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Gre torej za narodno gospodarstvo, ki dodano vrednost ustvarja pretežno s standardiziranimi tehnologijami, konkurenčnost pa dosega bodisi z dovolj nizko ceno produkcijskih faktorjev ali pa (in to je verjetno prevladujoče) s kvaliteto naravnih danosti. Nova Zelandija ima v zunanji trgovinski izmenjavi primanjkljaj.
 
    2013 2014 2015 2016 2017
Prebivalstvo Milijoni 4 5 5 5 5
Realna rast BDP % 2,2 3,2 4,2 4,2 3,0
BDP per capita Evri 31,5 33,0 34,1 35,3 36,8
Stopnja brezposelnosti % 5,8 5,4 5,4 5,1 4,7
Tekoči račun plačilne bilance v BDP % -3,2 -3,2 -3,1 -2,3 -2,7
Novozelandski dolar za 1 evro novozelandski dolarji 1,6206 1,5995 1,593 1,5886 1,5897
Inflacija % 1,1 1,2 0,3 0,6 1,9
Delež investicij za R&D v BDP % 1,2 - 1,3 - -
 
Viri podatkov: European Commission, Directorate-General for Trade, IMF Data – prices, Production and Labor, ECB exchange rates, World Bank Open Data, Indicators

Slovenski izvoz na novozelandski trg se sicer krepi (za 255%), uvoz pa strmo upada. Nova Zelandija je med državami glede na velikost slovenskega izvoza blaga na 77. mestu. Novozelandski trg je zanimiv za slovenske izvoznike industrijskih izdelkov, zlasti strojev, vozil, električnih aparatov in kemičnih izdelkov. Je pa obseg našega izvoza blaga v Novo Zelandijo še vedno majhen. V 2017 je znašal le slabih 10 milijonov evrov.

Podobno je z izvozom storitev. Od leta 2014 do 2018 se je podvojil, a je v 2018 znašal le dobra 2 milijona evrov. Med storitvami, ki jih Slovenija izvozi v Novi Zelandijo, je daleč najpomembnejši turizem. V 2018 je dosegel 2 milijona evrov.

Slovenski izvoz blaga v Novo Zelandijo:
 
tisoč evrov 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
Živila in žive živali 217 110 0 0 0 0 5 5 3 0
Pijače in tobak 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
Surove snovi razen goriv 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Mineralna goriva in maziva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Olja, masti in voski živalskega in rastlinskega izvora 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0
Kemični proizvodi 197 3 77 98 220 214 414 362 336 422
Izdelki razvrščeni po materialu 890 745 1005 891 992 800 777 896 1385 2017
Stroji in transportne naprave 904 295 483 1066 2236 3098 3858 4430 3679 6346
Razni izdelki 552 502 633 544 562 589 429 842 900 1026
Izvoz skupaj 2760 1655 2198 2599 4010 4706 5483 6535 6303 9811
 
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

Slovenski izvoz storitev v Novo Zelandijo:
 
Milijoni evrov 2014 2015 2016 2017 2018
Transport 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3
Potovanja 0,9 1,2 1,4 1,5 2,0
Skupaj izvoz storitev 1,2 1,5 1,7 1,7 2,4
 
Vir: Banka Slovenije, 2019, Finančna statistika, Ekonomski odnosi s tujino

Slovenski uvoz blaga iz Nove Zelandije je od 2008 do 2017 upadel za 83 %. V 2017 je znašal le še pol milijona evrov, Nova Zelandija je med državami glede na velikost slovenskega uvoza blaga na 96. mestu. V tem letu je slovenski uvoz blaga iz Nove Zelandije predstavljal le še okoli 5% slovenskega izvoza blaga na ta trg.

Izvoz novozelandskih storitev na slovenski trg se je od leta 2014 do leta 2018 precej  povečal in dosegel približno enako vrednost kot slovenski uvoz blaga s tega trga. Med našim uvozom storitev iz Nove Zelandijo so približno enako pomembne storitve transporta, turizma in strokovnega ter poslovnega svetovanja.

Slovenski uvoz blaga iz Nove Zelandije:
 
tisoč evrov 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017
Živila in žive živali 104 161 183 93 72 67 21 176 199 65
Pijače in tobak 99 60 32 12 4 0 0 0 0 0
Surove snovi razen goriv 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Mineralna goriva in maziva 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Olja, masti in voski živalskega in rastlinskega izvora 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Kemični proizvodi 73 58 34 94 119 135 118 42 45 44
Izdelki razvrščeni po materialu 2311 1489 44 11 19 19 10 140 21 229
Stroji in transportne naprave 203 80 110 126 136 148 206 94 133 92
Razni izdelki 116 198 20 166 76 36 57 29 62 78
Uvoz skupaj 2906 2046 423 502 426 405 412 481 460 508
 
Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
 
Slovenski uvoz storitev iz Nove Zelandije:
 
Milijoni evrov 2014 2015 2016 2017 2018
Transport 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1
Potovanja 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1
Strokovno in poslovno svetovanje 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1
Skupaj uvoz storitev 0,1 0,1 0,2 0,4 0,5
 
Vir: Banka Slovenije, 2019, Finančna statistika, Ekonomski odnosi s tujin

Povečanje zunanjetrgovinskega presežka v menjavi z Novo Zelandijo bo slovenskemu gospodarstvu omogočilo dvig prihodka med 1,3 milijona evrov in 3 milijoni evrov, dodane vrednosti med 0,5 milijona evrov in 1 milijonom evrov ter zaposlenosti za 12 do 27 delavcev. Vpliv bo največji na dejavnost strojne industrije in proizvodnje električnih naprav s posrednimi učinki na dejavnost kovinsko - predelovalne industrije in trgovine na debelo.
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: