Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Kolumbiji (2/5)
V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Kolumbijo.
Odpri galerijo
Cartagena, Kolumbija, Foto: Shutterstock
Kolumbija je država v razvoju. Ima kar uspešno tržno gospodarstvo, ki temelji predvsem na nafti, rudarstvu, kmetijstvu in proizvodnji. Rast v zadnjem desetletju je znatnih 4,7 odstotka.
V zadnjem desetletju je doživela zgodovinski gospodarski razcvet. V 20. stoletju je predstavljala četrto in tretje največje gospodarstvo Latinske Amerike, merjeno z realnim BDP po verigah javno-zasebnih partnerstev, med letoma 2012–2014 pa je imela tretji največji (nominalni) BDP v Latinski Ameriki.
Ocena gospodarske svobode Kolumbije je 68,1, zaradi česar je njeno gospodarstvo 49. najbolj svobodno po indeksu iz leta 2021. Njegova skupna ocena se je zmanjšala za 1,1 točke, predvsem zaradi padca ocene državne porabe.
Kolumbija je ob velikih varnostnih izboljšavah, stalni gospodarski rasti in zmerni inflaciji postala gospodarstvo prostega trga z velikimi komercialnimi in naložbenimi povezavami z ZDA, Evropo, Azijo in Latinsko Ameriko.
Po statističnih podatkih je brezposelnost v Kolumbiji 12%. Kljub relativno nizki brezposelnosti, pa še vedno živi v revščini kar 49,2% vseh prebivalcev.
Leta 2019 je državni dolg Kolumbije znašal okoli 151,41 milijard ameriških dolarjev. Kolumbijski državni dolg je decembra 2020 dosegel 189,8 milijarde USD v primerjavi s 171,1 milijarde USD v prejšnjem četrtletju.
Glede na globalne makro modele Trading Economics in pričakovanja analitikov naj bi BDP v Kolumbiji do konca leta 2021 dosegel 310,00 milijard USD. Dolgoročno se bo po ekonometričnih modelih kolumbijski BDP leta 2022 gibal okoli 320,00 milijard USD.
Leta 2020 je bil delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu Kolumbije 7,68 odstotka, industrija je prispevala približno 23,78 odstotka, storitveni sektor pa približno 59,68 odstotka.
Kolumbijske industrije vključujejo rudarstvo (premog, zlato in smaragde), olje, tekstil in oblačila, kmetijstvo (rezano cvetje, banane, sladkorni trs in kava), pijače, kemikalije in petrokemikalije, cement, gradbeništvo, izdelke iz železa in jekla ter obdelavo kovin.
Kmetijstvo: Primarni kmetijski proizvodi Kolumbije so kava (država je četrti največji proizvajalec kave na svetu), rezano cvetje, banane, riž, tobak, koruza, sladkorni trs, kakavova zrna, oljnice, zelenjava, fique, panela, gozdni proizvodi in kozice.
Nafta: Kolumbija ima od leta 2016 2.308.000.000 sodov dokazanih zalog nafte, kar je 34. mesto na svetu in predstavlja približno 0,1% svetovnih zalog nafte. Kolumbija ima dokazane rezerve, ki ustrezajo 17,7-kratni letni porabi.
IKT: ima najhitreje rastočo industrijo informacijske tehnologije na svetu in ima najdaljše optično omrežje v Latinski Ameriki.
Ladjedelništvo: ima tudi eno največjih ladjedelniških industrij na svetu, zunaj Azije.
Elektronika: je drugi največji proizvajalec elektronike in gospodinjskih aparatov v Latinski Ameriki za Mehiko.
Turizem: Število turistov v Kolumbiji se vsako leto poveča za več kot 12%. Kolumbija naj bi imela do leta 2023 več kot 15 milijonov turistov.
Izvoz: Njen najbolj poznani izvozni artikel je kava. Poleg kave Kolumbija izvaža še banane, riž, sladkorni trs, kokos in tobak. Kolumbija ima na severozahodu še nahajališča nafte in premoga. Poleg nafte izvaža še premog, zlato in drage kamne.
Za Kolumbijo je značilno tudi dejstvo, da je trenutno ena izmed največjih pridelovalk kokaina, katerega ilegalno izvozijo v severno Ameriko in Evropo.
Nafta je glavni kolumbijski izvoz, ki predstavlja več kot 45% izvoza Kolumbije. Proizvodnja predstavlja skoraj 12% izvoza Kolumbije in raste s hitrostjo več kot 10% na leto.
Kolumbija je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja postala izvoznica nafte. Izvozi približno polovico svoje proizvodnje, večinoma v ZDA. Državno kolumbijsko naftno podjetje Ecopetrol je pomemben in donosen izvoznik. Izvoz surove nafte in njenih proizvodov iz Kolumbije je leta 2020 znašal približno 8,75 milijard ameriških dolarjev, kar je 45 -odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom.
Kolumbijska vlada je od začetka leta 2010 pokazala zanimanje za izvoz sodobne kolumbijske pop kulture v svet, ki vključuje videoigre, glasbo, filme, TV oddaje, modo, kozmetiko in hrano, kot način za diverzifikacijo gospodarstva in popolno spreminjanje podobe države. Kolumbija za kulturnim izvozom zaostaja le za Mehiko in je že regionalni vodja pri izvozu kozmetike.
Izvaža še: surovi briketi iz nafte in premoga - daleč največje izvozno blago v Kolumbiji; kava in začimbe (5,6 % celotnega izvoza); plemenite kovine; plastika; drevje in rezano cvetje; sadje in oreški; vozila; jeklo in železo; banane.
Kolumbija ima znatne mineralne in energetske vire, zlasti zaloge premoga in zemeljskega plina.
Največji izvoz Kolumbije v letu 2019: 32% (12,9 milijard USD): nafta in olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov, surova. 12,3% (4,88 milijard USD): premog; briketi, ovoidi in podobna trdna goriva iz premoga.
Združene države so največji trgovinski partner Kolumbije, ki predstavljajo približno 41% izvoza Kolumbije in 27% njenega uvoza. Potem pa so tu še Kitajska, Mehika in Brazilija.
Uvoz: stroji in transportna oprema (39 odstotkov celotnega uvoza); industrijski izdelki (22 odstotkov); kemikalije in sorodni izdelki (17 odstotkov); goriva, mineralna maziva in sorodni izdelki (10 odstotkov) ter hrana in živina (8 odstotkov).
Največ uvažajo iz ZDA (28.5%), Paname (8.6%), Kitajske (5.1%), Mehike, Nemčije in Brazilije oziroma iz ZDA (13,7 milijarde USD), iz Kitajske (10,2 milijarde USD), iz Mehike (3,69 milijarde USD), iz Brazilije (3,18 milijarde USD) in iz Nemčije (1,99 milijarde USD).
Primerjava med gospodarstvi Slovenije in Kolumbije je dostopna na povezavi: https://countryeconomy.com/countries/compare/colombia/slovenia
Število pričakovanih let šolanja v Kolumbiji se je od leta 2007 povečalo za dve leti. Hkrati pa izobraževanje v Kolumbiji še naprej ovirajo različne težave, vključno s slabo šolsko infrastrukturo, zaskrbljujočimi osipi in visoko stopnjo učiteljev, ki so odsotni z dela.
Medtem ko je skupna poraba Kolumbije za izobraževanje v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjih letih presegla raven porabe v drugih državah z višjim srednjim dohodkom, je financiranje visokega šolstva nizko in ne sledi naraščajočemu številu vpisov.
Po podatkih Inštituta za mednarodno izobraževanje je Kolumbija na 22. mestu v svetu in na tretjem med državami Južne Amerike (po Braziliji in Venezueli) po številu pošiljanja študentov v ZDA. Povpraševanje po mestih na kolumbijskih univerzah je sicer veliko večje, kot je mest. Največja kolumbijska izobraževalna skupnost Universidad Nacional de Colombia ima vpisanih več kot 46.000 študentov, večinoma na dodiplomski ravni. Zadnja leta izboljšuje svoje mednarodne uvrstitve, leta 2018 je postala najboljša univerza v Kolumbiji in se skupno uvrstila na zelo solidno 254. mesto na svetu.
Na univerzitetni ravni so pristojbine določene glede na socialno - ekonomsko ozadje vsakega študenta. Na javnih univerzah lahko šolnina na semester znaša približno 1000 USD.
Kolumbijski delovni vizum je namenjen tujcem, ki imajo delo v Kolumbiji. In vizum je relativno enostavno dobiti, ko najdete službo v Kolumbiji. Država je spremenila svoja vizumska pravila, ki so začela veljati 15. decembra 2017.
Če želite zaprositi za delovni vizum TP-4 v Kolumbiji, so potrebni naslednji dokumenti:
Najpogostejše vrste delovnih mest v Kolumbiji, ki so na voljo izseljencem, so: profesura; znanost; novinarstvo; mednarodni prevoz (ladijski promet); komercialni ribolov; izkopavanje; umetnost; šport; tehnične sposobnosti.
Med najbolj iskanimi delovnimi mesti so: poslovni svetovalci (19.842), prodajalci (16.638), pomočniki v skladiščih (6.700), svetovalci služb za stranke klicnega centra (4.200) in sistemski inženirji (2.042).
Ogromno priložnosti za delo ponuja podjetje Johnson&Johnson. Njegovi aktualni razpisi za službe in študentska dela:
Razpisi: https://jobs.jnj.com/jobs?location=Colombia&page=1
Študentska dela: https://jobs.jnj.com/jobs/experienceLevel/Student?page=1
Kakšna je torej povprečna plača v Kolumbiji? Oseba, ki dela v Kolumbiji, običajno zasluži okoli 4.690.000 COP na mesec. Plače se gibljejo od 1.190.000 COP (najnižje povprečje) do 20.900.000 COP (najvišje povprečje, dejanska najvišja plača je višja).
Mesečna minimalna plača (MMW) za leto 2021 znaša 908.526 COP. Pomoč pri prevozu za leto 2021 znaša 106.454 COP – do le-te so upravičeni delavci, ki zaslužijo do 2 MMW, in je od junija 2020 priznana kot pomoč za povezljivost. Tako MMW kot pomoč za prevoz leta 2021 predstavljajo 3,5 -odstotno povečanje glede na vrednosti leta 2020.
V zadnjem desetletju je doživela zgodovinski gospodarski razcvet. V 20. stoletju je predstavljala četrto in tretje največje gospodarstvo Latinske Amerike, merjeno z realnim BDP po verigah javno-zasebnih partnerstev, med letoma 2012–2014 pa je imela tretji največji (nominalni) BDP v Latinski Ameriki.
Ocena gospodarske svobode Kolumbije je 68,1, zaradi česar je njeno gospodarstvo 49. najbolj svobodno po indeksu iz leta 2021. Njegova skupna ocena se je zmanjšala za 1,1 točke, predvsem zaradi padca ocene državne porabe.
Kolumbija je ob velikih varnostnih izboljšavah, stalni gospodarski rasti in zmerni inflaciji postala gospodarstvo prostega trga z velikimi komercialnimi in naložbenimi povezavami z ZDA, Evropo, Azijo in Latinsko Ameriko.
Po statističnih podatkih je brezposelnost v Kolumbiji 12%. Kljub relativno nizki brezposelnosti, pa še vedno živi v revščini kar 49,2% vseh prebivalcev.
Leta 2019 je državni dolg Kolumbije znašal okoli 151,41 milijard ameriških dolarjev. Kolumbijski državni dolg je decembra 2020 dosegel 189,8 milijarde USD v primerjavi s 171,1 milijarde USD v prejšnjem četrtletju.
Glede na globalne makro modele Trading Economics in pričakovanja analitikov naj bi BDP v Kolumbiji do konca leta 2021 dosegel 310,00 milijard USD. Dolgoročno se bo po ekonometričnih modelih kolumbijski BDP leta 2022 gibal okoli 320,00 milijard USD.
Leta 2020 je bil delež kmetijstva v bruto domačem proizvodu Kolumbije 7,68 odstotka, industrija je prispevala približno 23,78 odstotka, storitveni sektor pa približno 59,68 odstotka.
Kolumbijske industrije vključujejo rudarstvo (premog, zlato in smaragde), olje, tekstil in oblačila, kmetijstvo (rezano cvetje, banane, sladkorni trs in kava), pijače, kemikalije in petrokemikalije, cement, gradbeništvo, izdelke iz železa in jekla ter obdelavo kovin.
Kmetijstvo: Primarni kmetijski proizvodi Kolumbije so kava (država je četrti največji proizvajalec kave na svetu), rezano cvetje, banane, riž, tobak, koruza, sladkorni trs, kakavova zrna, oljnice, zelenjava, fique, panela, gozdni proizvodi in kozice.
Nafta: Kolumbija ima od leta 2016 2.308.000.000 sodov dokazanih zalog nafte, kar je 34. mesto na svetu in predstavlja približno 0,1% svetovnih zalog nafte. Kolumbija ima dokazane rezerve, ki ustrezajo 17,7-kratni letni porabi.
IKT: ima najhitreje rastočo industrijo informacijske tehnologije na svetu in ima najdaljše optično omrežje v Latinski Ameriki.
Ladjedelništvo: ima tudi eno največjih ladjedelniških industrij na svetu, zunaj Azije.
Elektronika: je drugi največji proizvajalec elektronike in gospodinjskih aparatov v Latinski Ameriki za Mehiko.
Turizem: Število turistov v Kolumbiji se vsako leto poveča za več kot 12%. Kolumbija naj bi imela do leta 2023 več kot 15 milijonov turistov.
Kolumbija, Foto: Shutterstock
Pregled gospodarskih gibanj v Kolumbiji
Izvoz: Njen najbolj poznani izvozni artikel je kava. Poleg kave Kolumbija izvaža še banane, riž, sladkorni trs, kokos in tobak. Kolumbija ima na severozahodu še nahajališča nafte in premoga. Poleg nafte izvaža še premog, zlato in drage kamne.
Za Kolumbijo je značilno tudi dejstvo, da je trenutno ena izmed največjih pridelovalk kokaina, katerega ilegalno izvozijo v severno Ameriko in Evropo.
Nafta je glavni kolumbijski izvoz, ki predstavlja več kot 45% izvoza Kolumbije. Proizvodnja predstavlja skoraj 12% izvoza Kolumbije in raste s hitrostjo več kot 10% na leto.
Kolumbija je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja postala izvoznica nafte. Izvozi približno polovico svoje proizvodnje, večinoma v ZDA. Državno kolumbijsko naftno podjetje Ecopetrol je pomemben in donosen izvoznik. Izvoz surove nafte in njenih proizvodov iz Kolumbije je leta 2020 znašal približno 8,75 milijard ameriških dolarjev, kar je 45 -odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom.
Kolumbijska vlada je od začetka leta 2010 pokazala zanimanje za izvoz sodobne kolumbijske pop kulture v svet, ki vključuje videoigre, glasbo, filme, TV oddaje, modo, kozmetiko in hrano, kot način za diverzifikacijo gospodarstva in popolno spreminjanje podobe države. Kolumbija za kulturnim izvozom zaostaja le za Mehiko in je že regionalni vodja pri izvozu kozmetike.
Izvaža še: surovi briketi iz nafte in premoga - daleč največje izvozno blago v Kolumbiji; kava in začimbe (5,6 % celotnega izvoza); plemenite kovine; plastika; drevje in rezano cvetje; sadje in oreški; vozila; jeklo in železo; banane.
Kolumbija ima znatne mineralne in energetske vire, zlasti zaloge premoga in zemeljskega plina.
Največji izvoz Kolumbije v letu 2019: 32% (12,9 milijard USD): nafta in olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov, surova. 12,3% (4,88 milijard USD): premog; briketi, ovoidi in podobna trdna goriva iz premoga.
Združene države so največji trgovinski partner Kolumbije, ki predstavljajo približno 41% izvoza Kolumbije in 27% njenega uvoza. Potem pa so tu še Kitajska, Mehika in Brazilija.
| Exporter | Trade (US$ Mil) | Partner share(%) |
| United States | 13,375 | 25.38 |
| China | 10,967 | 20.81 |
| Mexico | 3,880 | 7.36 |
| Brazil | 3,174 | 6.02 |
Uvoz: stroji in transportna oprema (39 odstotkov celotnega uvoza); industrijski izdelki (22 odstotkov); kemikalije in sorodni izdelki (17 odstotkov); goriva, mineralna maziva in sorodni izdelki (10 odstotkov) ter hrana in živina (8 odstotkov).
Največ uvažajo iz ZDA (28.5%), Paname (8.6%), Kitajske (5.1%), Mehike, Nemčije in Brazilije oziroma iz ZDA (13,7 milijarde USD), iz Kitajske (10,2 milijarde USD), iz Mehike (3,69 milijarde USD), iz Brazilije (3,18 milijarde USD) in iz Nemčije (1,99 milijarde USD).
Poslovno sodelovanje med Kolumbijo in Slovenijo
Primerjava med gospodarstvi Slovenije in Kolumbije je dostopna na povezavi: https://countryeconomy.com/countries/compare/colombia/slovenia
Med 22. in 24. junijem 2021 je potekal poslovni dogodek Colombia Inside Out 2021, ki je namenjen spodbujanju poslovanja s Kolumbijo. Gre za digitalno platformo, ki združuje portfelj priložnosti za vlagatelje in podjetja.
Kolumbija je v Sloveniji zastopana preko svojega veleposlaništva na Dunaju, Slovenija pa je v Kolumbiji zastopana preko svojega veleposlaništva v Braziliji.
Kolumbijsko državljanstvo se običajno pridobi z rojstvom v Kolumbiji, kadar je eden od staršev kolumbijski državljan ali kolumbijski zakoniti prebivalec; z rojstvom v tujini, ko se je vsaj en od staršev rodil v Kolumbiji, ali z naturalizacijo, kot je opredeljeno v 96. členu Ustave Kolumbije.
Izobraževanje: Zaradi nasilja, ki je posledica revščine in kriminala, država ne more več zagotavljati varnosti in izobraževanja vseh svojih ljudi. Pismenost v Kolumbiji je 93%, vendar je potrebno poudariti, da pada delež vpisanih otrok v osnovnošolske programe. Pri izobrazbi se precej odraža za Kolumbijo značilna družbena neenakost.
Osnovno izobraževanje je brezplačno in obvezno (od 5 do 15 let). Srednješolsko izobraževanje je razdeljeno na štiri leta obveznega osnovnega šolanja (starost od 12 do 15 let) in dve do tri leta izbirnega poklicnega izobraževanja (starost od 15 do 18 let). Študentom so na voljo različne tehnične in akademske specializacije.Kolumbija je v Sloveniji zastopana preko svojega veleposlaništva na Dunaju, Slovenija pa je v Kolumbiji zastopana preko svojega veleposlaništva v Braziliji.
Kolumbijsko državljanstvo se običajno pridobi z rojstvom v Kolumbiji, kadar je eden od staršev kolumbijski državljan ali kolumbijski zakoniti prebivalec; z rojstvom v tujini, ko se je vsaj en od staršev rodil v Kolumbiji, ali z naturalizacijo, kot je opredeljeno v 96. členu Ustave Kolumbije.
Izobraževanje: Zaradi nasilja, ki je posledica revščine in kriminala, država ne more več zagotavljati varnosti in izobraževanja vseh svojih ljudi. Pismenost v Kolumbiji je 93%, vendar je potrebno poudariti, da pada delež vpisanih otrok v osnovnošolske programe. Pri izobrazbi se precej odraža za Kolumbijo značilna družbena neenakost.
Število pričakovanih let šolanja v Kolumbiji se je od leta 2007 povečalo za dve leti. Hkrati pa izobraževanje v Kolumbiji še naprej ovirajo različne težave, vključno s slabo šolsko infrastrukturo, zaskrbljujočimi osipi in visoko stopnjo učiteljev, ki so odsotni z dela.
Medtem ko je skupna poraba Kolumbije za izobraževanje v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjih letih presegla raven porabe v drugih državah z višjim srednjim dohodkom, je financiranje visokega šolstva nizko in ne sledi naraščajočemu številu vpisov.
Po podatkih Inštituta za mednarodno izobraževanje je Kolumbija na 22. mestu v svetu in na tretjem med državami Južne Amerike (po Braziliji in Venezueli) po številu pošiljanja študentov v ZDA. Povpraševanje po mestih na kolumbijskih univerzah je sicer veliko večje, kot je mest. Največja kolumbijska izobraževalna skupnost Universidad Nacional de Colombia ima vpisanih več kot 46.000 študentov, večinoma na dodiplomski ravni. Zadnja leta izboljšuje svoje mednarodne uvrstitve, leta 2018 je postala najboljša univerza v Kolumbiji in se skupno uvrstila na zelo solidno 254. mesto na svetu.
Kolumbija, Foto: Shutterstock
Na univerzitetni ravni so pristojbine določene glede na socialno - ekonomsko ozadje vsakega študenta. Na javnih univerzah lahko šolnina na semester znaša približno 1000 USD.
Delo: Posebnih omejitev za delo v Kolumbiji ni. Kolumbija je še vedno država v razvoju. Temu primeren je tudi standard ljudi. Med potovanjem lahko nekaj zaslužite s poučevanjem angleškega jezika. Za delo v podjetjih pa morate znati govoriti špansko.
Čeprav gospodarstvo v Kolumbiji še naprej raste, tujci težko najdejo delo. Kolumbija je sicer tujcem poslovno prijazna država, velik plus je sicer naložba v nepremičnine ali v kolumbijsko podjetje. Izseljenci se lahko odločijo za odprtje lastnega podjetja.Kolumbijski delovni vizum je namenjen tujcem, ki imajo delo v Kolumbiji. In vizum je relativno enostavno dobiti, ko najdete službo v Kolumbiji. Država je spremenila svoja vizumska pravila, ki so začela veljati 15. decembra 2017.
Če želite zaprositi za delovni vizum TP-4 v Kolumbiji, so potrebni naslednji dokumenti:
- Veljavni potni list, veljavnost najmanj 180 dni
- Fotokopija zadnje strani potnega lista (osebni podatki) in fotokopija zadnjega vstopno/izstopnega žiga v Kolumbijo in prejšnjega vizuma (če obstaja)
Najpogostejše vrste delovnih mest v Kolumbiji, ki so na voljo izseljencem, so: profesura; znanost; novinarstvo; mednarodni prevoz (ladijski promet); komercialni ribolov; izkopavanje; umetnost; šport; tehnične sposobnosti.
Med najbolj iskanimi delovnimi mesti so: poslovni svetovalci (19.842), prodajalci (16.638), pomočniki v skladiščih (6.700), svetovalci služb za stranke klicnega centra (4.200) in sistemski inženirji (2.042).
Ogromno priložnosti za delo ponuja podjetje Johnson&Johnson. Njegovi aktualni razpisi za službe in študentska dela:
Razpisi: https://jobs.jnj.com/jobs?location=Colombia&page=1
Študentska dela: https://jobs.jnj.com/jobs/experienceLevel/Student?page=1
Kakšna je torej povprečna plača v Kolumbiji? Oseba, ki dela v Kolumbiji, običajno zasluži okoli 4.690.000 COP na mesec. Plače se gibljejo od 1.190.000 COP (najnižje povprečje) do 20.900.000 COP (najvišje povprečje, dejanska najvišja plača je višja).
Mesečna minimalna plača (MMW) za leto 2021 znaša 908.526 COP. Pomoč pri prevozu za leto 2021 znaša 106.454 COP – do le-te so upravičeni delavci, ki zaslužijo do 2 MMW, in je od junija 2020 priznana kot pomoč za povezljivost. Tako MMW kot pomoč za prevoz leta 2021 predstavljajo 3,5 -odstotno povečanje glede na vrednosti leta 2020.
#Odpiramo vrata tujine
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino. Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Celotno rubriko najdete TUKAJ
Več iz rubrike
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
Feng shui v poslovnem svetu
Čedalje več hongkonških, singapurskih in tajvanskih poslovnežev se pri odločanju za svoje pisarne, poslopja, trgovine in tovarne ravna po pravilih feng shuia.
