Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Izraelu (2/5)

Gospodarske panoge Izraela

 
Izraelsko gospodarstvo je napredno tržno in velja za razvito gospodarstvo prostega trga. To je eno najbolj odpornih in tehnološko najnaprednejših tržnih gospodarstev na svetu. Po svoji tehnološki pripravljenosti, razpoložljivosti tveganega kapitala in kakovosti raziskovalnih organizacij se dosledno uvršča med najboljša svetovna gospodarstva. Na indeksu enostavnosti poslovanja Svetovne banke zaseda 35. mesto.
 
Davčne stopnje v Izraelu so med najvišjimi na svetu, glavni vir prihodkov pa so davki na dohodek, na dodano vrednost, carine in trošarine, zemljišče in davek na luksuz. Vlada je od konca 50. let postopoma povečevala delež posrednih davkov.
 
Rezani diamanti, visokotehnološka oprema in farmacevtski izdelki so med vodilnimi v izvozu. Država je vodilna v svetu po številu startup podjetij. Izrael veliko sredstev nameni za raziskave in razvoj. Izraelski tehnološki inkubatorji so pripomogli, da je Izrael svetovno znan po visokotehnološkem podjetništvu. Izraelska dohodkovna neenakost in stopnja revščine sta med najvišjimi v državah OECD.
 
Izraelske obrambne sile (IDF) imajo skoraj 170.000 aktivnega vojaškega osebja, medtem ko navaja več kot tri milijone moških in žensk, ki so na voljo za vojaško službo. To je izjemno število za skupno 9 milijonov prebivalcev, kar kaže, kako močno je bil Izrael militariziran.
 
Zaradi vseh vojaških spopadov in neprestanega oboroževanja izraelske vojske je v državi nastal tudi velik javnofinančni primanjkljaj. Zaradi nakupov vojaške opreme se je Izrael zelo zadolževal, približno polovico vseh kreditov Izrael dolguje ZDA. ZDA pa so glavni vir Izraelske gospodarske in vojaške pomoči. Ko so se med leti 1989 do 1999 Judje pričeli preseljevat v Izrael iz takratne Sovjetske zveze, ter odprtjem novih trgov ob koncu hladne vojne, je imel Izrael zelo visoko gospodarsko rast. Gospodarska rast je bila zelo visoka od leta 1990 do 1996 in se je umirila, ko je vlada sprejela strožjo fiskalno in monetarno politiko. In zaradi tega je pričelo upadati tudi število priseljencev.
 
Leta 2019 je državni dolg Izraela znašal okoli 259,88 milijarde ameriških dolarjev.
 
Stopnja rasti BDP v Izraelu je od leta 1980 do leta 2021 v povprečju znašala 0,93 odstotka, v tretjem četrtletju leta 2020 je dosegla rekordno najvišjo raven 8,80 odstotka, v drugem četrtletju leta 2020 pa rekordno nizko -9,10 odstotka.
 
BDP je bil v letu 2019 394,7 milijarde USD, v letu 2021 znaša 471,41milijarde USD, v letu 2022 pa naj bi znašal 446,71 milijarde USD.
 
Kmetijski sektor zaposluje približno 1 % aktivnega prebivalstva in predstavlja 2 % BDP. Večina delovne sile (82 %) je zaposlena v storitvenem sektorju, ki predstavlja 71 % BDP. Industrijski sektor ustvari 27 % BDP in zaposluje 17 % delovne sile.



Izrael nima veliko svojih naravnih bogastev, so pa v zadnjih 30 letih zelo razvili svoj kmetijski in industrijski sektor. Pred nedavnim so v Izraelu odkrili ogromne količine zemeljskega plina. Prav tako so pred kratkim ob obali Izraela odkrili tudi nahajališče nafte. Ti dve pomembni odkritji bosta v prihodnosti zelo vplivale na razvoj in napredek v državi, saj bodo zaradi tega lahko zmanjšali odvisnost od tujih partnerjev. Pričakuje se tudi, da bosta ti dve pomembni odkritji zmanjšali uvoz in povečali javnofinančne prihodke.
 
Kmetijstvo: Glavni kmetijski pridelki so sadje, zelenjava, žita in vino. Pomemben segment je tudi živinoreja. Država je z vidika pridelave hrane samozadostna, z izjemo žit. 
 
Industrija: Pomembnejši segmenti izraelskega industrijskega sektorja so proizvodnja kemičnih izdelkov, zdravil (Izrael je specializiran za generična zdravila) in plastike ter visoka tehnologija (aeronavtika, elektronika, telekomunikacije, programska oprema, biotehnologija itd.).
 
Turizem: Turizem je kljub izraelsko-palestinskemu konfliktu še vedno močan segment storitvenega sektorja. Izraelski hotelirski sektor je v obdobju 2016-2020 rasel po 7 % povprečni letni stopnji in bo v letu 2020 predvidoma dosegel vrednost 4,5 mlrd EUR. Število nastanitev v Izraelu se je v obdobju 2016-2020 povečevalo po 3,6 % povprečni letni stopnji. Analitiki napovedujejo, da se bo vrednost izraelskega hotelirskega sektorja v obdobju 2021-2025 povečevala po 3,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegla 5,4 mlrd EUR. Vrednost izraelskega hotelirskega sektorja je v letu 2020 zrasla za 4,5 % in dosegla 4,5 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2016–2020 je znašala 7 %.
 
Telekomunikacije: Izraelski trg telekomunikacijskih storitev je v obdobju 2015-2019 upadal po -0,8 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 ustvaril vrednost 2,9 mlrd EUR. Obseg tržne potrošnje se je v obdobju 2015 - 2019 povečeval po 0,9 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel skupno 14,8 mio uporabnikov. Obseg trga naj bi se do konca leta 2024 povečal na 16,2 milo uporabnikov, kar predstavlja 1,8 % povprečno letno stopnjo rasti za obdobje 2020–2024. Najbolj donosen segment na izraelskem trgu telekomunikacijskih storitev je mobilni segment, ki je v letu 2019 ustvaril prihodke v višini 1,6 mlrd EUR, kar predstavlja 53,7 % skupne vrednosti trga.   Analitiki napovedujejo, da bo izraelski trg telekomunikacijskih storitev v obdobju 2020-2024 rasel po 0,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 ustvaril vrednost 2,8 mlrd EUR. Obseg izraelskega trga telekomunikacijskih storitev se je v letu 2019 povečal za 1,7 % in dosegel 14,8 mio uporabnikov. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2015-2019 znašala 0,9 %. Vrednost trga je v letu 2019 upadla za -3 % in dosegla 2,9 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti je v obdobju 2015-2019 znašala -0,8 %. V letu 2024 naj bi po napovedih analitikov obseg trga telekomunikacijskih storitev  dosegel 16,2 mio uporabnikov, kar je 9,1 % več kot leta 2019. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2020-2024 znaša 1,8 %. Vrednostno naj bi trg v letu 2024 dosegel 2,8 mlrd EUR, kar je 3 % več kot leta 2019. Napovedana povprečna letna stopnja rasti za obdobje 2020-2024 znaša 0,4 %. Segment mobilnih storitev je največji segment na izraelskem trgu telekomunikacijskih storitev in je imel v letu 2019 53,7 % tržni delež. Izrael predstavlja 11,5 % trga telekomunikacijskih storitev v regiji MEA.
 
Vir: EIU; Factiva, april 2021.
 

Pregled gospodarskih gibanj v Izraelu

 
Uvoz: V letu 2020 je Izrael uvozil za 61 milijard evrov. Največ uvaža strojno, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter drage kamne.  Največ je Izrael v letu 2020 uvozil iz Kitajske (16,7 % od celotnega uvoza). Sledijo ZDA, Nemčija, Turčija in Italija.

Izvoz: V letu 2020 je izvozil za 50 mlrd EUR blaga. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal -11 milijard evrov. Izrael največ izvaža električno in elektronsko opremo, drage kamne, optično, tehnično in medicinsko opremo, stroje ter organske kemikalije. Vodilni izvozni partner so ZDA, kamor so v letu 2020 izvozili 26,3 % celotnega izvoza. Drugi pomembni izvozni trgi so še Kitajska, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Nemčija.



(*) EIU/IMF napoved



Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Izraelu so v letu 2018 znašale 125,5 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 14,2 %. Celotne izhodne TNI Izraela so v letu 2018 znašale 87,8 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6,9 %.
 
V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 37,4 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Kitajska in Francija. Največ investicij je na področju polprevodnikov, programske opreme in IT storitev.

Poslovno sodelovanje med Izraelom in Slovenijo

 
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

• Uredba o ratifikaciji protokola med Republiko Slovenijo in Državo Izrael o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom (BILIDO)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o dvostranskem sodelovanju na področju tehnoloških in industrijskih raziskav in razvoja v zasebnem sektorju
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o zračnem prometu med Republiko Slovenijo in Državo Izrael
• Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (BILIKZ)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb (BILSZN)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BILCZ)
• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države Izrael o sodelovanju v zdravstvu in medicini
• Zakon o ratifikaciji Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (MLSEUIL)

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.

Izrael ima sklenjenih prek 60 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (MP-št. 15/07).

Sektorji, ki ponujajo priložnosti na izraelskem trgu so predvsem

Izraelsko gospodarstvo je usmerjeno v visoko tehnologijo in inovacije. Trg je privlačen za proizvajalce vrhunske opreme s tehnološkimi prednostmi pred konkurenco.

Gradbeništvo: Trenutni obseg naložb v infrastrukturo v Izraelu je nižji od primerljivih držav po vsem svetu. Da bi odpravila to vrzel, izraelska vlada načrtuje obsežne infrastrukturne projekte v skoraj vseh panogah. Vsako leto objavi delovni načrt Infrastrukture, oziroma nacionalno infrastrukturno strategijo. Velik del projektov se izvaja prek modela javno-zasebnega partnerstva. Priložnosti so predvsem na področju dobave gradbenih izdelkov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter gradbene tehnologije. Potrebe gradbene industrije spodbujajo razvoj gradbene tehnike, vključno s programskimi rešitvami za optimizacijo spletnih strani, upravljanje projektov, razporejanje, uvajanje inovativnih gradbenih metod in materialov ter razvoj najsodobnejše opreme za gradbišča.

Živilski izdelki:  Izrael ni samozadosten v kmetijstvu in je odvisen od uvoza, zato država beleži znaten trgovinski primanjkljaj s hrano in kmetijskimi proizvodi, še posebej z žiti. Uvoz kmetijskih in živilskih izdelkov znaša približno 6 mlrd EUR letno.

IKT: Izrael ostaja visokotehnološko središče za globalno oblikovanje in raziskave in razvoj, ki ponuja velike priložnosti za trgovinska partnerstva in skupna podjetja. Izraelska podjetja prevzemajo vodilno vlogo pri razvoju varnosti IT, kibernetske varnosti, računalništva v oblaku, poslovne inteligence, virtualizacije, e-uprave in internetnih aplikacij.