Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Švedskem (2/5)

Švedska ima mešano gospodarstvo z elementi socializma in sistema zasebnih podjetij.

V tem mešanem gospodarskem sistemu tako obstaja vrsta zasebne svobode v kombinaciji s centraliziranim gospodarskim načrtovanjem in vladno regulacijo, ki ima pomembno vlogo pri urejanju poslovne in industrijske dejavnosti.

Švedsko gospodarstvo je visoko razvito izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki temelji na lesu, hidroelektrarnah in železovi rudi. Ti predstavljajo bazo virov gospodarstva, usmerjenega v zunanjo trgovino.

Švedska ocena ekonomske svobode je 74,7, s čimer je njeno gospodarstvo 11. najbolj svobodno v indeksu 2022. Med 45 državami v evropski regiji se uvršča na 8. mesto, njena skupna ocena pa je nad regionalnim in svetovnim povprečjem.

Zakaj je švedsko gospodarstvo tako dobro? Po mnenju Svetovne banke je ključna značilnost švedskega gospodarstva njegova odprtost in liberalen pristop do trgovine in poslovanja. Švedska je bila tradicionalno izvozno usmerjena država in običajno ohranja trgovinski presežek, kar pomeni, da je vrednost blaga in storitev, ki jih izvaža, večja od vrednosti uvoza.

Tako kot večina drugih skandinavskih držav, sledi nordijskemu modelu vladanja, znanemu tudi kot »cuddly kapitalizem«. V resnici to pomeni, da so kapitalistične države, vendar z močnimi javno financiranimi storitvami in dobrimi delavskimi pravicami.

Zakaj je Švedska tako bogata? Švedska je šele sredi 19. stoletja začela zares kopičiti bogastvo, ko se je začela industrializirati. Zaradi posrečene lege je imela vrsto naravnih virov (železova ruda in les).

Leta 2021 je dolg centralne države znašal 23% BDP.

Švedsko gospodarstvo je bilo v zadnjih nekaj desetletjih razmeroma stabilno in na splošno vztrajno raste od leta 1970. Danes je inflacija nizka, bančni sistem pa razmeroma zdrav.

Ob selitvi v novo hišo odkrili zaklad

Lahko rečemo, da je položaj Švedske kot ene najbolj razvitih postindustrijskih družb na svetu, v osnovi varen. Brezposelnost je nizka, gospodarstvo pa močno.

Švedska je bila tradicionalno izvozno usmerjena država in običajno ohranja trgovinski presežek, kar pomeni, da je vrednost blaga in storitev, ki jih izvaža, večja od vrednosti uvoza.

Kaj dela švedsko gospodarstvo uspešno? Predvsem mednarodni sektor ter predelovalna industrija, ki je bil glavni motor rasti v švedskem gospodarstvu in je od začetka 90. let prejšnjega stoletja pomagal državi prehiteti EU-15. Ta rezultat jo je postavil v močan gospodarski položaj v primerjavi z mnogimi drugimi državami.

Švedsko gospodarstvo je dohitelo raven pred pandemijo in napreduje, s predvideno rastjo BDP v višini 3,4 % v letu 2022, ki jo spodbujata odprava omejitev, povezanih s COVID-19 in nadaljnji dvig porabe. Ministrstvo za finance predvideva, da se bo leta 2023 zvišalo za 1,4 %.

Kmetijski sektor predstavlja 2 % BDP in zaposluje 1,6 % delovne sile.  Storitveni sektor ustvari 66 % BDP in zaposluje 80,7 % delovne sile. Industrijski sektor prispeva 32 % BDP in zaposluje 17,7 % delovne sile. 

Gospodarske panoge na Švedskem. Vir: EIU; Factiva, april 2021

• Kmetijstvo: Glavni kmetijski pridelki so oves, pšenica, ječmen, rž, krompir, zelenjava in sadje. Pomembni sta tudi pridelava mesa in mleka.
• Energetika in hidroenergetika: železo, svinec, baker, cink in hidroelektrična energija. Z iznajdbo Thomasovega postopka so ob koncu 19. stoletja lahko začeli izkoriščati bogata nahajališča železove rude na severu (Kiruna, Gällivare, Malmberget, Grängesberg), kjer je v rudi 64 % železa, vendar tudi precej fosforja. Kljub velikemu bogastvu vodne energije (41,5 % električne energije iz HE), je zelo odvisna od jedrske energije, saj imajo reke ravno pozimi, v času največje porabe, najmanj vode. Več kot polovico električne energije pridobijo v štirih jedrskih elektrarnah z 12 reaktorji in skupno instalirano močjo 10.040 MW (Barsebeck, Forsmark, Oskarshamn, Ringhals).
• Gozdarstvo: Ima veliko gozdov - 30,6 milijonov ha gozdov (68 % površine). Letni posek je 59,92 milijonov m3 lesa. Mešani gozdovi na jugu (hrast, smreka, jesen, lipa, breza) so precej izkrčeni, gospodarsko najpomembnejši so iglavci v srednjem in severnem delu države. Polovica gozdov je v zasebni lasti.
• Storitve: V storitvenem sektorju prevladuje segment IKT.
• Industrija: Glavne industrijske panoge Švedske so lesna in papirna industrija, proizvodnja elektronske opreme, industrijska predelava hrane in farmacevtska industrija. Trende rasti pa kažejo predvsem nove tehnologije in biotehnologija.
• Pohištvena - Švedska je srednje velik trg pohištva v Evropi.  Skoraj 70 % domačih potreb po pohištvu zadovolji uvoz. Največ pohištva Švedska uvozi iz Kitajske in iz vzhodnoevropskih držav, kot sta Poljska in Litva.  Švedska izvozi približno dve tretjini pohištva, ki ga proizvedejo lokalni proizvajalci.  Vodilni izvozni trg za švedsko pohištvo je Norveška. Med druge pomembne izvozne trge pa spadata še Danska in Nemčija. Največja pohištvena skupina na Švedskem in tudi globalno je skupina IKEA. 
• Naprave za obdelavo zraka - Prodaja naprav za obdelavo zraka se je na Švedskem v letu 2020 zmanjšala za -2 % in dosegla 289.000 enot. Rast trga spodbuja ozaveščanje potrošnikov o pomenu kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Največjo rast prodaje je v letu 2020 beležil segment vlažilcev zraka, ki mu je prodaja v tem letu zrasla za 9 %. Analitiki napovedujejo, da se bo obseg prodaje naprav za obdelavo zraka na Švedskem v prihodnjih petih letih povečeval po 2 % povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel 311.000 enot. Značilnost švedskega trga naprav za obdelavo zraka je njegova razdrobljenost. Največji konkurent na trgu je družba Electrolux AB, ki je imela v letu 2020 11 % tržni delež glede na obseg maloprodaje. 

Vir: Factiva, november 2021

Pregled gospodarskih gibanj na Švedskem

Izvoz: Švedska je v letu 2020 izvozila za 125,7 milijard evrov, kar je imelo za rezultat 18,3 milijard evrov presežka v blagovni menjavi. Največ so v letu 2020 izvozili na Norveško (10,5 % od celotnega izvoza). Sledijo Nemčija, ZDA, Danska in Finska. Največ so izvozili strojev, vozil, električne in elektronske opreme, farmacevtskih izdelkov ter papirja in kartona.

Izvoz na Švedskem se je decembra 2021 zmanjšal na 147300 milijonov SEK s 153700 milijonov SEK. 

Vir: Statistični urad Švedske

Švedska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo. Les, hidroenergija in železova ruda predstavljajo bazo virov gospodarstva, ki je močno usmerjeno v zunanjo trgovino. Švedski inženirski sektor predstavlja 50 % proizvodnje in izvoza. Velikega pomena so tudi telekomunikacije, avtomobilska in farmacevtska industrija. 

Uvoz: Švedska je v letu 2020 uvozila za 144 milijard evrov blaga. Največ so uvažali strojno opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva ter plastiko. Največ so v letu 2020 uvozili iz Nemčije (18,3 % od celotnega uvoza). Sledijo, Nizozemska, Norveška, Danska in Kitajska.

Uvozne cene na Švedskem so se decembra 2021 povečale na 127,40 točke s 125,40 točke kot novembra 2021. 

Vir: Statistics Sweden

Smogen, Švedska. Foto: Shutterstock

Na Švedskem uvozne cene ustrezajo stopnji spremembe cen blaga in storitev, ki jih kupijo rezidenti te države od tujih prodajalcev in jih dobavljajo. Na uvozne cene močno vplivajo menjalni tečaji.

Vir: tradingeconomics.com

Švedski uvoz in izvoz. (*) EIU napoved

Glavni izvozni/uvozni trgi:

Vir: Factiva; ITC, junij 2021

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Švedskem so v letu 2018 znašale 273,3 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 0,8 %. Celotne izhodne TNI Švedske so v letu 2018 znašale 314,5 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 1,1 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 33,9 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Finska. Največ investicij je na področju transporta in komunikacij.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:

 Vir: FDI Intelligence, september 2020

Poslovno sodelovanje med Švedsko in Slovenijo

Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

• Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Švedske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb s protokolom (BSESZN)
• Zakon o ratifikaciji trgovinskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko (BSETS)
• Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije s Kraljevino Švedsko
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Švedske o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BSEIMVTP)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Švedske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb s protokolom (BSESZN) 
• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom, s protokolom (BSEODO)

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2021

Diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko so bili vzpostavljeni 29. januarja 1992. Slovenija in Švedska sta obe članici EU.

Primerjava med gospodarstvi držav je dostopna na: https://countryeconomy.com/countries/compare/slovenia/sweden

Poslovne priložnosti na švedskem trgu:

• Napredne tehnologije: Švedska agencija za inovacije, Vinnova, letno vlaga več kot 300 mio EUR v spodbujanje inovacij in sofinanciranje projektov. V segmentu napredne proizvodnje se ti projekti nanašajo na povezane industrije in nove materiale, 5G proizvodnjo, strojno učenje in umetno inteligenco. Projekti se financirajo kot javno-zasebna partnerstva, v nekaterih primerih pa je na voljo dodatno financiranje iz programov EU, kot je Obzorje 2020. Priložnosti zasebnega sektorja sledijo prednostnim nalogam načrta za pametno industrializacijo in vključujejo napredne 3D tiskalnike, modele tovarn prihodnosti in IIoT rešitve.
• Zelena gradnja: Švedska je ena vodilnih držav EU na področju pametne in energetsko učinkovite gradnje. V državi  poteka več državnih in občinskih projektov strateškega inovativnega javnega in zasebnega sektorja, od ozaveščanja do digitalizacije.
• Smart Built Environment Program je strateški raziskovalni in inovacijski program 2016–2028, katerega namen je ustvariti nova znanja, veščine, storitve in izdelke z integracijo informacijskega modeliranja zgradb in industrijske gradnje. Tu obstajajo možnosti za podjetja, ki ponujajo rešitve BIM in GIS.
• Royal Seaport gradi naselje brez fosilnih goriv in emisijami CO2 manj kot 1,5 tone na osebo. Apartmaji so interaktivni in najemnikom nudijo orodja za upravljanje vseh vidikov njihovega bivanja. Gradnja se je začela leta 2011 in naj bi se končala leta 2030. Priložnosti obstajajo za podjetja, ki ponujajo digitalne storitve in senzorske tehnologije.
• Program prenove The Million Homes Retrofit Program je vladni projekt modernizacije in obnove primestnega javnega stanovanjskega sklada iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Sanacija vključuje zmanjšanje porabe vode, namestitev odlagališč odpadkov za pretvorbo odpadkov v bioplin, izboljšanje izolacije, zamenjavo oken in vrat za zmanjšanje porabe energije ter namestitev geotermalnega ogrevanja.
• Perspektivna področja so tele-medicina, mHealth (nosljivi izdelki, aplikacije), rešitve in standardi za interoperabilnost ter umetna inteligenca. Javni razpisi za zdravstvene storitve so objavljeni na spletni strani Valfrihetswebben.

Vir: gov.si

Trgovska veriga za oblačila in izdelke za dom prihaja v Slovenijo

Slovenski izvoz na Švedsko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Slovenski uvoz iz Švedske v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021