Odpiramo vrata tujine: Estonija; gospodarstvo (2/5)
* Ponavljamo rubriko: Odpiramo vrata tujine: Estonija
Primerjava gibanja BDP na prebivalca (grafični prikaz):
Statistični indikatorji za obdobje 2021-2017:
2021* | 2020* | 2019 | 2018 | 2017 | |
Število prebivalcev (v mio): | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 | 1,3 |
Gostota prebivalstva (št. ljudi/km²): | / | / | 30++ | 30 | 30 |
BDP (v mrd. EUR po tekočih cenah): | 32,3 | 28,7 | 27,7 | 25,7 | 23,6 |
BDP per capita (v EUR): | 24.354 | 21.668 | 20.995 | 19.483 | 17.912 |
BDP (PPP, v mrd.EUR): | 44,1 | 40,1 | 42,7 | 38,2 | 37,1 |
BDP per capita (PPP, v EUR): | 33.404 | 30.373 | 31.891 | 28.895 | 28.434 |
Rast BDP (v %): | 6,1 | -5,9 | 4,3 | 4,8 | 5,7 |
Stopnja nezaposlenosti (v %): | 4,7 | 6,0 | 4,4 | 5,4 | 5,8 |
Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): | 1,6 | 0,7 | 2,3 | 3,4 | 3,7 |
Uvoz blaga (v mrd. EUR): | -17,4 | -16,1 | -15,3 | -14,1 | -12,8 |
Izvoz blaga (v mrd. EUR ): | 16,2 | 15,0 | 14,5 | 13,5 | 12,0 |
Realna stopnja rasti izvoza blaga in storitev (v %): | 9,3 | -13,7 | 2,7 | 4,6 | 3,5 |
Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev (v %): | 10,0 | -14,0 | 4,4 | 6,2 | 3,6 |
Vhodne tuje neposredne investicije (v mrd. EUR): | 1,6 | 1,6 | 2,7 | 1,3 | 1,7 |
Slovenski izvoz (v mio EUR): | / | 38,1+ | 68,8 | 61,8 | 50,7 |
Slovenski uvoz (v mio. EUR): | / | 14,7+ | 21,6 | 13,7 | 9,1 |
Stopnja tveganja države (op): | / | 26 | 25 | 23 | 26 |
Razred tveganja (op): | / | B | B | B | B |
Enostavnost poslovanja**: | / | 18 | 16 | 12 | 12 |
Opombe:
(op): Stopnja tveganja države: 0-100, 100 pomeni največje tveganje; Razred tveganja: A-E, E pomeni največje tveganje. Elementi ocene tveganja.
(*) EIU/IMF napoved.
(**) Uvrstitev države po podatkih Svetovne banke; 1-190.
(+) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021).
(/) Podatek ni na voljo.
Vir: EIU, IMF; Factiva, september 2020.
Povprečna mesečna bruto plača je v letu 2019 znašala 1397 EUR, medtem, ko je minimalna bruto plača nanesla 540 EUR.
PREBERITE TUDI:
Struktura potrošnje (v odstotku BDP)
Zunanja trgovina - gibanje izvoza in uvoza
Estonija je v letu 2019 uvozila za 15,3 milijard EUR, izvozila pa za 14,5 milijard EUR blaga. Deficit je v blagovni menjavi znašal 0,8 milijard EUR. Najbolj pomembni izvozni trg je Finska (16,2% izvoz). Finska prav tako vodi na področju uvoza (kar 12,6%), poleg nje pa še Nemčija, Litva, Latvija in Švedska. Najbolj pogosto izvaža električno in elektronsko opremo, mineralna goriva, les in lesne izdelke, strojno opremo, pohištvo, uvaža pa mineralna goriva, električno in elektronsko opremo, vozila, stroje, ter plastiko in plastične izdelke.
Estonija - gibanje izvoza in uvoza blaga 2017 - 2022 (grafični prikaz)
Glavni izvozni/uvozni trgi
Gibanje vhodnih in izhodnih tujih neposrednih investicij od leta 2018 - 2021
Struktura tujih neposrednih investicij:
Od januarja 2003 do februarja 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih tujih neposrednih investicij 10,5 milijarde EUR. Glavna država vlagateljica je Finska, sledita ji Švedska ter Rusija. Največ investicij je na področju nepremičnin in komunikacij.
Struktura vhodnih tujih neposrednih investicij po državah vlagateljicah v obdobju 2003 - 2020:
Država vlagateljica | Obseg investicij (v mio EUR) |
Finska | 2.481,6 |
Švedska | 1.335,6 |
Rusija | 720,5 |
Norveška | 628,9 |
Združeno kraljestvo | 538,9 |
Druge države | 4.798,3 |
Skupaj | 10.503,8 |
Struktura vhodnih tujih neposrednih investicij po panogah v obdobju 2003 – 2020:
Panoga | Obseg investicij (v mio EUR) |
Nepremičnine | 1.629,8 |
Komunikacije | 1.218,6 |
Transport | 934,0 |
Finančne storitve | 908,7 |
Obnovljivi viri energije | 896,2 |
Drugi sektorji | 4.916,5 |
Skupaj | 10.503,8 |
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003 – 2020:
Podjetje | Obseg investicij (v mio EUR) |
Tele2 Estonia | 223,0 |
Elisa Eesti | 181,2 |
Eolane Tallinn (Elcoteq Tallinn) | 179,8 |
Nordea Pank | 150,5 |
DnB NORD | 120,4 |
ABB (Asea Brown Boveri) | 91,1 |
Hkscan Oyj | 72,6 |
Vir: FDI Intelligence, september 2020.
PREBERITE TUDI:
ZANIMIVOSTI – POSLOVNO SODELOVANJE MED ESTONIJO IN SLOVENIJO
Blagovna menjava med Slovenijo in Estonijo 2014 – 2020 (grafični prikaz):
Opomba: (*) Podatki se nanašajo na obdobje jan-okt (posodobljeno januar 2021)
Slovenski izvoz v Estonijo v letu 2019 po skupinah proizvodov (v 1000 EUR):
Slovenski uvoz iz Estonije v letu 2019 po skupinah proizvodov (v 1000 EUR):
Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Estonijo so:
- Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Estonijo
- Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Estonije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka (BEEIDO)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Estonije (BEEMCP)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Estonije o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti (BEEIKZ)
- Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Estonije o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BEEVTP)
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.
* Rubrika zajema teme o poslovanju v tujini, predvsem svetovanja glede pravnih vidikov ustanavljanja podjetij v tujini, glede navezovanja poslovnih stikov, poznavanja davčne zakonodaje, poslovnih navad v različnih državah, dotika se tudi kulturnih navad, bontona, garderobe, tradicije, poslovne mentalitete, psiholoških znanj, poudarek pa je na trikih ter zankah o tem, kako svoj posel razširiti v tujino.
** Pregled pripravlja skupina strokovnjakov za mednarodno gospodarsko pravo iz Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.