Novi trgovinski vzorci in priložnosti za slovenska podjetja

Podjetja naj ne čakajo pasivno na vrnitev v obstoječe stanje, ampak začnejo ukrepati sedaj.
Fotografija: Prilagajanje dobavnih verig in proizvodnih mrež, ki naj jih globalna podjetja izvedejo v odzivu na covid-19, bodo priložnost tudi za številna slovenska podjetja. FOTO: Milos Muller / Shutterstock
Odpri galerijo
Prilagajanje dobavnih verig in proizvodnih mrež, ki naj jih globalna podjetja izvedejo v odzivu na covid-19, bodo priložnost tudi za številna slovenska podjetja. FOTO: Milos Muller / Shutterstock

Potek pandemije covida-19 in okrevanje svetovnega gospodarstva ostajata nepredvidljiva, pa vendar postaja vse bolj jasno, da bo njen vpliv pustil trajen pečat tudi na mednarodni trgovini.
 
Družba Boston Consulting Group (BCG) predvideva, da bi lahko, v skladu z osnovnim scenarijem za oživitev gospodarstva v obliki črke U, mednarodna trgovina upadla za 20 odsotkov in do leta 2023 ne bi dosegla ravni 18 bilijonov dolarjev iz leta 2019. Pandemija covida-19 je povzročila morda največje pretrese v mednarodni trgovini od obdobja velike depresije.
 
Resne dobavne motnje med pandemijo tako rekoč vsega, vse od avtomobilskih delov in potrošniške elektronike do zaščitne zdravstvene opreme, so v številnih podjetjih razkrila tveganja, ki ga prinašajo prevelika koncentracija proizvodnje in sodelovanje z manjšim številom nizko cenovnih dobaviteljev na geografsko oddaljenih lokacijah ter pretirano zanašanje na poslovanje brez zalog (t. i. sistem dobave just-in-time).
 
Tako kot pandemija korenito spreminja potrošniške trende in potovalne navade, bo poleg destabilizacije gospodarstva, krepljenja geopolitičnih trenj in izpostavljanja tveganj sedanjih svetovnih proizvodnih in dobavnih omrežij, verjetno preoblikovala tudi zemljevid mednarodne trgovine. Kriza, ki jo je povzročil covid-19, je že pospešila razrast patriotskih politik in vladnih posegov v trgovino.
 
Družba BCG je pripravila dva zemljevida, ki prikazujeta glavne trgovinske tokove. Prvi prikazuje dejansko spremembo obsega trgovine v količinskem smislu med leti 2015 in 2019 v dvostranskem trgovanju – seštevek izvoza in uvoza.
 
FOTO: BCG
FOTO: BCG

 
Drugi zemljevid prikazuje spremembe od leta 2019 do 2023 v skladu z osnovnim scenarijem gospodarskega okrevanja v obliki črke U. Čeprav naj bi se v skladu z napovedmi družbe BCG trgovina do 2023 v količinskem smislu vrnila na raven iz leta 2019, se bo njena distribucija močno spremenila.
 
FOTO: BCG
FOTO: BCG

 
Pandemija še poslabšuje že tako načete trgovinske odnose med ZDA in Kitajsko, morebitna ločitev ameriškega in kitajskega tehnološkega sektorja – zaradi česar naprave in IT sistemi na obeh trgih ne bodo več interoperabilni – bi lahko imela še večje posledice. Pandemija pa ni vplivala samo na poslabšanje odnosov med ZDA in Kitajsko, ampak je spodbudila nekatere vlade in carinske unije, da so postavile dodatne trgovinske omejitve, kot na primer pri trgovanju z medicinskimi in kmetijskimi proizvodi. Verjetno je tudi, da bodo vlade dale večji poudarek domači proizvodnji, da bi zmanjšale tveganje za prihodnje šoke v dobavnih verigah, zlasti z medicinskim materialom in opremo.
 
Nekaj večjih sprememb:
  • Dvostranska trgovina med ZDA in Kitajsko se bo leta 2023 glede na leto 2019 zmanjšala za približno 15 odstotkov oziroma za približno 128 milijard dolarjev. Trgovina med ZDA in EU bo še naprej rasla, vendar po občutno nižji stopnji kot med leti 2015 in 2019, ko je poskočila za 135 milijard dolarjev.
     
  • Trgovina EU s Kitajsko se bo od leta 2019 do 2023 zmanjšala za približno 30 milijard dolarjev, potem ko se je v prejšnjem štiriletnem obdobju povečala za 124 milijard dolarjev. Trgovina EU z Indijo in Južno Ameriko se bo upočasnila.
     
  • Jugovzhodna Azija bo še naprej pridobivala, saj bo dvostransko trgovino z EU povečala za približno 22 milijard dolarjev, z ZDA za 26 milijard dolarjev in s Kitajsko za 41 milijard dolarjev, kar pa bo sicer počasneje kot v prejšnjem štiriletnem obdobju.
Slovensko poslovno okolje se že zdaj ponaša s številnimi primerjalnimi prednostmi. FOTO: Travel mania / Shutterstock
Slovensko poslovno okolje se že zdaj ponaša s številnimi primerjalnimi prednostmi. FOTO: Travel mania / Shutterstock
Podjetja naj ne čakajo pasivno na vrnitev v obstoječe stanje, ampak morajo začeti ukrepati sedaj, da bodo njihova proizvodna omrežja in dobavne verige odpornejša na zunanje pretrese. To še posebej velja za segmente, kot so medicinska oprema, biofarmacevtski izdelki, polprevodniki in potrošniška elektronika, ki so še posebej izpostavljeni geopolitičnim in makroekonomskim pritiskom. Po mnenju BCG bi morala podjetja ukrepati v dveh korakih:
  • prilagoditi bi morala svoje dobavne in proizvodne mreže, tako da bi bile te bolj lokalizirane glede na različne trge, na katerih so podjetja prisotna;
     
  • pripravljena bi morala biti ohranjati večje količine »varnostnih zalog«, četudi to prinaša nekoliko višje stroške.
Podjetja bodo morda ocenila, da postavitev proizvodnje na lokacijah, ki so bližje kupcem, poveča stroške, vendar bi lahko višje stroške dela nadomestili z uvedbo naprednih proizvodnih sistemov industrije 4.0.
 
Mnoge spremembe so strukturne in bodo verjetno dolgotrajne. Prav zato bi morala podjetja začeti ukrepati takoj, da se prilagodijo nastajajoči novi resničnosti po obdobju covida-19.


Priložnosti za slovenska podjetja


Prilagajanje dobavnih verig in proizvodnih mrež, ki naj jih globalna podjetja izvedejo v odzivu na covid-19, bodo priložnost tudi za številna slovenska podjetja, saj lahko izkoristijo spremembe v mednarodni trgovini in zase ustvarijo nove poslovne priložnosti. Obenem je to priložnost za državo, da z ustvarjanjem bolj vzpodbudnega investicijskega okolja pritegne tuje vlagatelje in talente ter razvija nove področja, kot sta potrošniška elektronika in zdravstvena oprema.


Slovensko poslovno okolje se že zdaj ponaša s številnimi primerjalnimi prednostmi, med katerimi tuji vlagatelji prepoznavajo visoko usposobljene kadre s številnimi splošnimi in specialističnimi znanji, ugodno geografsko lego, ki omogoča logistično odprtost ter dostop tako do trgov Evropske unije kot Balkana, ter stabilno in urejeno okolje, ki omogoča učinkovito proizvodnjo. Predvsem v avtomobilski in elektro industriji se je izkazal tudi dober sistem dobaviteljev in njihova zanesljivost.
 
Kljub temu lahko država tujim investitorjem olajša odločitev za prihod z določenimi ukrepi na trgu dela, ki bi Sloveniji omogočili večjo konkurenčnost tudi na tem področju, znižanjem nekaterih davčnih obremenitev in stroškov poslovanja ter poenostavitvijo administrativnih postopkov, pri čemer se v danih okoliščinah postavlja v ospredje predvsem zaposlovanje tujih talentov.
 

Več iz rubrike

Komentarji: