O tem, kakšne izzive in težave lahko pričakujemo na področju dobavnih verig v letu 2021, je za Forbes spregovoril Yossi Sheffi, profesor na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) in direktor Centra za promet in logistiko na MIT. Pred kratkim je izdal knjigo The New (Ab)Normal, v kateri opisuje, kako so se morala podjetja v času pandemije hitro spremeniti in se prilagoditi moteni oskrbi. Hkrati napoveduje, katere odločitve bodo podjetja morala sprejeti v letu 2021 in kasneje, da bodo lahko preživela in nadaljevala s poslovanjem s čim manjšimi posledicami.

Po njegovih besedah si lahko dobavno verigo predstavljamo kot asfalt, material za ceste. Dokler na cesti ni razpok, je ni potrebno popravljati, a ko enkrat nastane luknja, je potrebno vozila preusmeriti in luknjo čimprej zakrpati. V letu 2020 se je o oskrbovalnih verigah veliko govorilo, saj je zaradi izrednih razmer znotraj njih prišlo do številnih motenj in zastojev. Na globalni ravni je prihajajo do pomanjkanja nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, kot je toaletni papir, srečevali smo se z zamudami in težavami pri dostavi osebne zaščitne opreme za zdravstvene delavce in drugih medicinskih pripomočkih.
 

Ključna je zmožnost prilagajanja na nove razmere

Sheffi je povzel, da kljub temu, da so se predvsem na področju oskrbe z medicinskimi pripomočki pojavile nekatere hude in kritične napake, se dobavna veriga kot taka ni pretrgala. Od marca 2020 dalje je prišlo do velikih preobratov tudi pri dobavi hrane, saj je bilo treba restavracije in nekatere druge ponudnike zapreti. Dobavitelji, ki so pred tem hrano dostavljali v restavracije, se niso mogli kar tako preusmeriti na dobavo v trgovske centre, saj so bili njihovi izdelki v precej večjih in zato neprimernih embalažah. Zaradi situacije so se spremenile tudi nakupne navade potrošnikov. Ti so začeli kupovati več kruha in testenin, manj pa je bilo povpraševanja po svežih izdelkih.

Kot navaja Sheffi v svoji knjigi, se je podjetjem po določenem času uspelo prilagoditi na nove razmere in veriga preskrbe s hrano je lahko nemoteno funkcionirala naprej. Po njegovem mnenju so veliko lažnega preplaha povzročili mediji, ki so objavljali fotografije praznih polic s hrano. Te so bile posnete ob koncu dneva. Drugo jutro so bile namreč police spet polno založene. Realne bojazni, da bi zmanjkalo hrane, tako ni bilo.
 

Gospodarska rast po pandemiji

Ena največjih težav v zvezi s transportom so bila prizemljena letela. Več kot polovica tovora se namreč v običajnih razmerah prevaža v potniških letalih, katerih leti so bili odpovedani. Medtem ko so številni letalski prevozniki naenkrat ostali brez prihodkov, je družba Korean Air v času vrhunca pandemije beležila dobiček, saj se je usmerila v izvajanje letov izključno za namene prevažanja tovora, pri čemer so južnokorejske tehnološke izdelke pošiljali po vsem svetu.


Sheffi poudarja, da pandemije še ni konec in da bo ta predvidoma prinesla še številne posledice, vendar je ključnega pomena, da podjetja ne obupajo, ampak iščejo načine, kako se prilagoditi situaciji. Pri tem je pomembno sprejemanje hitrih in učinkovitih odločitev, velik pomen pa igra izmenjava informacij znotraj organizacije ter med organizacijo in drugimi akterji.

Sheffi pravi še, da bo v časih, ki prihajajo, veliko možnosti za rast. Po njegovih besedah bo po koncu pandemije prišlo do gospodarske rasti, podobno kot po drugi svetovni vojni. Do takrat pa bodo med podjetniki preživeli le najbolj prilagodljivi.