Dramatičen scenarij: Visoko tveganje za stagflacijo

Strokovnjaki s Harvarda napovedujejo »veliko epizodo nasilja« - tj. konflikta z milijon smrtnih žrtev v enem letu in dva najhujša ekonomska pojava.
Fotografija: Kako visoke cene hrane si sploh lahko še privoščimo? Foto: Delo
Odpri galerijo
Kako visoke cene hrane si sploh lahko še privoščimo? Foto: Delo

V časniku Financial Times je Niall Ferguson, nekdanji profesor na Harvardu, zdaj zaposlen na univerzi Stanford in kolumnist Bloomberg Opinion., zapisal, da lahko sedanji čas primerjamo s časom hladne vojne.

Zapisal je, da so globalne razmere bolj podobne sedemdesetim letom prejšnjega stoletja kot katero koli drugo nedavno obdobje.

Napoved dramatičnega dogajanja

Kot ocenjuje Ferguson smo v nečem podobnem novi hladni vojni, saj smo že takrat poznali problem z inflacijo in zaradi takratnih vojn tudi problem visokih cen energije in hrane, kar je ustvarilo tveganje za stagflacije.

image_alt
Posledice rusko-ukrajinske vojne so v krizo potisnile že dve državi

Stagflacija pomeni, da se nam obeta nižanje življenjskega standarda, saj naj bi šlo pri tem za daljše obdobje počasne gospodarske rasti z občasno recesijo, visoko stopnjo brezposelnosti ter hkratno relativno visoko stopnjo inflacije. Najhujši del stagflacije se zgodi takrat, ko človek zaradi nje izgubi delo. In to ni nevarno stanje le za posameznika in njegovo družino, ampak visoka brezposelnost negativno vpliva tudi na javne finance, saj pomeni precejšen strošek za socialno državo.

Sicer je trenutno gospodarstvo v celotni Evropski uniji kljub pandemiji covida in vojne v razmeroma dobrem položaju – ima zdravo gospodarsko rast, pred vojno v Ukrajini so bile tudi napovedi za letošnjo in rast prihodnje leto dobre, ima tudi nizko stopnjo brezposelnosti. Prihodnost se zdi nekoliko boljša kot je bila ob podobnih okoliščinah v času hladne vojne. A dolgoročno gledano, bo razplet dogodkov in stanja v Evropski uniji precej odvisen od razvoja geopolitičnih dogodkov in hitrosti prilagajanja nanje.

image_alt
Svetovne cene hrane na rekordni ravni

Zaostrovanje konflikta prinaša visoka tveganja za ves svet

Kot opozarja  Fergusonov stanovski kolega, harvardski psiholog Steven Pinker, je z vidika psihologije možno, da nam preti precej dramatičen scenarij. Poglejmo, zakaj?

  1. Prvič: Pinker namreč trdi, da od leta 1945  vlada med velikimi silami "dolg mir", kar je v izrazitem nasprotju s prejšnjimi obdobji ponavljajočih se konfliktov med velikimi silami.
  2. Drugič, obstaja tudi »novi mir«, za katerega je značilno »kvantitativno zmanjšanje vojne, genocida in terorizma, ki se je začelo po koncu hladne vojne v napadih«.

image_alt
Največja grožnja za naslednje generacije

Ob tem Pinker trdi, da »da je možnost, da bo v naslednjem desetletju izbruhnila »velika epizoda nasilja« - tj. konflikt s 100.000 smrtnimi žrtvami v enem letu ali milijon smrtnih žrtev - 9,7 odstotka.«

Kaj pomeni ta odstotek – je visok? Torej, ali obstaja dolgoročni trend k manjši ali večji vojni?

Odgovor je bil ne. Podatki so pokazali, da so bile vojne porazdeljene naključno. Nassim Nicholas Taleb, avtor znane teorije in knjige »črni labod«, je ugotovil, da je svet po drugi svetovni vojni manj nasilen kot v prvi polovici 20. stoletja oziroma v 19. stoletju.

Mirovna pogajanja z Ukrajino so po besedah Putina v "slepi ulici". Sledi še bolj črn scenarij? Tudi za preostali svet? Foto: Delo
Mirovna pogajanja z Ukrajino so po besedah Putina v "slepi ulici". Sledi še bolj črn scenarij? Tudi za preostali svet? Foto: Delo

Toda, kot pravi Taleb, »dolgo obdobje miru ni nujno dokaz spreminjanja verjetnosti velikih vojn. … Verjetnost zelo velike vojne  je konstantna.

Skratka, prezgodaj je reči, ali "dolgi mir" pomeni temeljno spremembo. Tretje svetovne vojne ne bomo mogli izključiti, dokler se ta mir ne ohrani vse do konca tega stoletja. In kakšni so scenariji vojne med Rusijo in Ukrajine?

image_alt
Ne le vir energije, plin je lahko tudi politično orodje

Putin je včeraj po dolgem molku o dogajanju v vojni, dejal, da so mirovna pogajanja z Ukrajino v "slepi ulici", saj je ruski voditelj trdil, da je Kijev odstopal od dogovorov, sklenjenih v Istanbulu. Kakšni so možni torej scenariji?

O 6 možnih scenarijih rusko-ukrajinske vojne in njenih posledicah na svet, bomo na www.svetkapitala.si poročali  v nadaljevanju...

Več iz rubrike

Komentarji: