Posledice rusko-ukrajinske vojne so v krizo potisnile že dve državi

Posledice vojne Ukrajini so pripomogle k temu, da sta se dve najrevnejši državi na svetu znašli v hudi krizi, seznam ogroženih držav pa se bo še podaljševal.
Fotografija: Množični protesti na Šrilanki, 3. april 2022. Foto: Dinuka Liyanawatte / Reuters 
Odpri galerijo
Množični protesti na Šrilanki, 3. april 2022. Foto: Dinuka Liyanawatte / Reuters 

Sicer sta obe državi daleč stran od spopadov v Ukrajini, toda množični odstop šrilanške vlade v ponedeljek, 4. aprila, in drastični manevri pakistanskega predsednika vlade konec tedna, da bi se izognil odstavitvi, kažejo, kako daleč se širijo gospodarske posledice. Šrilanka in Pakistan sta sicer doživela vrhunec dolgotrajne zaskrbljenosti javnosti zaradi slabega gospodarskega upravljanja, vendar pa je na tovrstnem seznamu še dvomestno število drugih držav.

Pandemija je začela, vojna pa dotolkla

Nekaj držav je bilo na robu dolžniške krize že zaradi pandemije covida-19, vendar je vojna, ki je povzročila skokovit porast cen energije in hrane, nedvomno še poslabšala razmere. Turčija, Tunizija, Egipt, Gana, Kenija in druge države, ki prav tako uvažajo večino nafte in plina ter osnovnih živil, kot sta pšenica in koruza, katerih cene so se letos sicer povišale za 25 do 40 odstotkov, so se prav tako znašle pod hudim pritiskom.

image_alt
Cene pšenice dosegle rekordno vrednost zadnjih 14 let

Naraščajoči stroški uvoza in subvencije za te vsakodnevne potrebščine so Kairo že prepričali, da je v zadnjih tednih devalviral svojo valuto za 15 odstotkov in zaprosil za pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Za pomoč sta zaprosili tudi Tunizija in Šrilanka, ki se je dolgo upirala. Gani medtem pada vrednost valute in se še vedno nerada obrača na IMF, medtem ko Pakistan, ki ima za sabo sicer že 22 programov finančne pomoči Sklada, skoraj zagotovo potrebuje še več programov, saj je država zdaj ponovno zabredla v nemir, navaja Reuters.

Množični protesti na Šrilanki, 3. april 2022. Foto: Dinuka Liyanawatte / Reuters
Množični protesti na Šrilanki, 3. april 2022. Foto: Dinuka Liyanawatte / Reuters
»Ta energetski šok zagotovo prispeva k politični negotovosti na Šrilanki in v Pakistanu,« je dejal glavni ekonomist Renaissance Capital Charlie Robertson in ga označil za ključni dejavnik tudi za Egipt in Gano. »Ne bi me presenetilo, če bi bilo prizadetih še več držav,« je dodal, pri čemer je navedel tudi Jordanijo in Maroko, kjer je zaradi razmeroma velikega srednjega razreda povečana občutljivost na politične spremembe.

Izvršna direktorica Sklada Kristalina Georgieva pa je strogo opozorila, da »vojna v Ukrajini pomeni lakoto v Afriki«. Tudi sestrska organizacija IMD-a, Svetovna banka, je navedla, da bi lahko v naslednjem letu dvanajst najrevnejših držav na svetu postalo plačilno nesposobnih, kar bi pomenilo »največji izbruh dolžniških kriz v gospodarstvih, ki se še razvijajo, v eni generaciji«.

Če ni nadzora nad cenami, lahko pride do nemirov

Tudi cene hrane so pereč problem, saj so se povečale že, ko so se države odprle po koronavirusnih zaporah, v nekaterih regijah pa je suša še dodatno poslabšala stanje. Ker Ukrajina in Rusija izvozita 29 odstotkov svetovnega izvoza pšenice in 19 odstotkov koruze, so se cene teh proizvodov letos zvišale še za dodatnih 25 do 30 odstotkov, navaja Reuters.

image_alt
Cene hrane so se v zadnjem letu povišale za 30 odstotkov

»Za mnoge države bo imel ta dvig [cen energije in hrane] posledice za proračune, subvencije ter politično in socialno stabilnost,« je dejal Viktor Szabo, upravitelj portfelja za trge v razvoju pri družbi Abrdn v Londonu in dodal: »Če ne nadzorujete cen, lahko pride do nemirov, samo spomnite se na arabsko pomlad in vlogo cen hrane v njej.«

Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 18. marec 2019. Foto: Leon Vidic / Delo
Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 18. marec 2019. Foto: Leon Vidic / Delo
V Sloveniji trenutno takšne krize še ni. Kot je 30. marca ocenil kmetijski minister Jože Podgoršek, v Sloveniji ni pomanjkanja hrane, zato ni razloga za pretirano večanje domačih zalog, najmanj do naslednje žetve pa je dovolj tudi pšenice. Poudaril je še, da je Slovenija prva država v EU z izplačili pomoči kmetom v energetski krizi, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).

»Gre za pomembna sredstva za kmetijski sektor, 32 milijonov evrov bo namenjenih za lajšanje krize,« je pojasnil Podgoršek in dodal, da bo država na pomoč priskočila tudi v lanski pozebi oškodovanim kmetom. Namenila jim bo sedem milijonov evrov. Poleg tega je predvidena še pomoč določenim sektorjem v kmetijstvu iz evropskih sredstev, ki jim bodo dodana še nacionalna.

image_alt
Slovenija: BDP na prebivalca deset odstotkov pod povprečjem EU

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.