Vsako leto zavržemo tretjino pridelane hrane

Med pandemijo covida-19 se je pokazala krhkost svetovnih verig preskrbe s hrano, saj je v številnih supermarketih in restavracijah v skoraj vseh državah primanjkovalo hrane.

Nedavno poročilo britanske Agencije za standardizacijo hrane (FSA) je pokazalo, da se v Združenem kraljestvu med pandemijo milijoni ljudi spopadajo s pomanjkanjem hrane.
 

Tretjina škodljivih emisij ustvarjena brez pomena

Kot poročajo tuji mediji, so rezultati nekaterih raziskav skrb vzbujajoči. Države z visokimi dohodki naj bi namreč porabile toliko hrane, kot jo proizvede podsaharska Afrika. Ta odpadna hrana nato konča na odlagališčih, kjer gnije in tako sprošča toplogredne pline. Odpadna hrana je tretji največji povzročitelj toplogrednih plinov, opozarjajo poznavalci.

Za predelavo hrane potrebujemo različne vire – semena, vodo, energijo, zemljo, gnojila in denar. V vsaki fazi se ustvarijo toplogredni plini. Če upoštevamo, da na globalni ravni zavržemo več kot tretjino hrane, ugotovimo, da smo po nepotrebnem porabili eno tretjino virov in ustvarili tretjino škodljivih emisij.

Pomanjkanje hrane lahko postane dolgoročno

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo lahko pomanjkanje infrastrukture, omejeno znanje o skladiščenju in ravnanju s hrano v kombinaciji z neugodnimi podnebnimi razmerami v državah z nizkimi dohodki povzročijo veliko kvarjenje hrane in posledično povečanje odpadkov.

Po drugi strani pa v državah z visokimi dohodki zaradi estetskih preferenc in poljubnih datumov odprodaje hrana zlahka postane odpadna. Veliko sadja in zelenjave se zavrže zato, ker so preveč ali premalo zreli ali celo napačne oblike. Strokovnjaki zato opozarjajo, da bo postalo pomanjkanje hrane dolgoročno in da je treba čim prej ukrepati.
 

Rešitev lahko ponudi umetna inteligenca

Ključen pri reševanju tega problema je iznajdljiv pristop, ki bo pomagal zmanjšati količino odpadne hrane in zagotoviti prihodnost prehranske varnosti, menijo poznavalci. Po mnenju nekaterih bi lahko izgubo hrane v revnejših državah zmanjšale naložbe v tehnološke aplikacije in celotno infrastrukturo v začetni fazi verige preskrbe s hrano. Raziskava, ki je bila nedavno objavljena v Science Direct kaže, da lahko brezpilotna letala na osnovi umetne inteligence (AI) pomagajo kmetom, da postanejo bolj iznajdljivi in zmanjšajo prekomerno uporabo pesticidov v proizvodnji hrane.

Pesticidi z onesnaževanjem vode in zmanjševanjem rodovitnosti tal negativno vplivajo na živilski ekosistem, kar vodi v izgubo hrane in povečanje odpadkov. Hkrati lahko zgoraj predstavljen pristop poveča količino pridelka in zmanjša obratovalne stroške.

Bolj ustvarjalen pristop k ravnanju z odpadno hrano nastane prek krožnega živilskega sistema, ki zmanjša živilske odpadke. Na ta način lahko hrano pretvorimo v obnovljivo energijo, v krmo za živali, nekatero pa se lahko predela v užitno hrano (na primer tofu iz ostankov soje).

Največ pa lahko naredimo ljudje sami. Najprej moramo spremeniti svojo miselnost glede tega, koliko hrane sploh potrebujemo. Strokovnjaki so prepričani, da k pametnim nakupom veliko pripomore zavedanje, da naredimo nekaj dobrega za okolje, hkrati pa privarčujemo.

Slovenci v povprečju zavržemo 1,3 kilograma hrane na dan

Kot poročajo nekateri mediji, naj bi bila količina odpadkov, ki nastanejo v proizvodni dejavnosti, veliko manjša kot količina odpadkov v gospodinjstvih. Podatki s statističnega urada kažejo, da smo Slovenci leta 2019 zavrgli več kot 140.000 ton hrane.

To pomeni, da je vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrgel 1,3 kilograma hrane na dan oziroma 67 kilogramov na leto. Od tega je bilo, po oceni strokovnjakov, kar 39 odstotkov hrane še užitne, 61 odstotkov pa so predstavljale lupine, olupki in kosti.