Švica: Denar v banki, denar v muzeju
Odgovor na to vprašanje beremo v Zgodovinskem muzeju Berna, glavnega mesta Švice. Tam je letos na ogled posebna razstava Sproščeni denar: Zgodovina izuma (do 8. januarja 2023).
V Bernu je Albert Einstein živel večino prvega desetletja 20. stoletja. V središču mesta je za obiskovalce odprto stanovanje, v katerem je stanoval z družino, v Zgodovinskem muzeju Berna pa je del posvečen temu velikemu znanstveniku. V Bernu je leto 1905 za Einsteina bilo Annus mirabilis (Čudežno leto). Tedaj je, star 26 let, napisal svoja tri izjemno pomembna dela. Vsako od njih je vredno Nobelove nagrade.
Takrat je bil Einstein uslužbenec patentnega urada v Bernu, kjer je zaslužil 1,95 švicarskega franka na uro. To je bilo skoraj dobrega triinpolkrat več od tedanje urne postavke zidarja, ki je znašala 0,54 franka – in približno šestinpolkrat več od urne postavke delavke v tekstilni tovarni (0,29 franka).
Tak zakonski par delavcev je moral za nakup enega kilograma sladkorja delati 38 minut, Einstein 17 minut. Skratka, Einstein je lahko s svojo plačo preživljal družino.
Švica je država, ki je v zadnjih sto letih zaslužila ogromno denarja z hranjenjem in obračanjem domačega in predvsem tujega kapitala, zato ne preseneča, da v muzeju gledamo razstavo, ki nam pokaže nekaj mejnikov monetarne zgodovine. Pogosto se govori, da je bil izumitelj kovancev legendarni lidijski kralj Krez (ostal v izreku bogat kot Krez), ki je živel pred približno 2600 leti, v šestem stoletju pred našim štetjem, ampak dokazano je, da so kovači denarja delovali že nekaj prej, od sedmega stoletja pred našim štetjem.
Tiskarji so zamenjali kovače, računalničarji izpodrivajo tiskarje
Veliko kasneje se je pojavil papirnati denar. Najstarejši danes znani bankovci so kitajski iz 7. stoletja našega štetja. Tisoč let kasneje so bankovce začeli izdajati v Evropi 17. stoletja, najprej na Nizozemskem in na Švedskem, s kritjem v plemenitih kovinah.
Najzanimivejši eksponat razstave v Bernu ni veliko mlajši. Gre za kos tiskanega papirja z ročno napisano serijsko številko, bankovec, za katerega izdajatelj jamči, da ima vrednost 50 liver. Livra je bila valuta v francoskem kraljestvu več kot tisoč let. Karel Veliki joj je uvedel leta 781, prva francoska republika pa jo je ukinila leta 1794. Prvotno, v času Karla Velikega, je ena livra pomenila en funt (livro) srebra.
Bankovec, ki ga vidimo v muzeju v Bernu, je iz leta 1720. Nekaj let prej so bili bankovci uvedeni v Francijo na pobudo Johna Lawa (1671-1729). To je bilo po polnih sedmih desetletjih vladavine kralja Ludvika. XIV, ki je umrl leta 1715. Law je zasnoval sistem, v katerem jamstvo za vrednost denarja ni kovina v njem in rezerve plemenitih kovin ampak tudi vrednost nepremičnin. Leta 1716 je prejel dovoljenje za ustanovitev banke, ki je izdajala bankovce. Iz nej je dve leti pozneje formirana Banque Royale, v bistvu prva nacionalna banka Francije.
V Lawovem sistemu je država jamčila za vrednost denarja. Sprostitev denarja od kritja v plemenitih kovinah, srebru in zlatu, je povzročila večkratno povečanje količine denarja v obtoku. Na ta način so bile francoske državne finance sanirane, vendar za kratek čas. Na koncu pa se je zaradi pretiranih špekulacij sesul celoten finančni sistem. Izkazalo se je, da država ne more zagotoviti na papirju zapisano vrednost denarja.
Zgodovina denarja je pravzaprav zgodovina dematerializacije in vse hitrejšega življenjskega sloga. V prazgodovini so prvi denar bili izdelki, blago. Potem so bili izumljeni kovanci, nato bankovci. Danes vse več plačujemo s "karticami", denar je za vse več ljudi samo številka, obračunska postavka. V zadnjih letih je denar z izumom in širjenjem kriptovalut dobil nove digitalne razsežnosti.
Vlaganje v prašička
Šparovček je ostal simpatičen, nostalgičen predmet iz mladosti mnogih, ki še ni izumrl. Jutri bom pujsa razbil je naslov pesmi Lačnega Franza iz osemdesetih letih 20. stoletja. Slovenija je medtem dvakrat zamenjala uradno valuto (dinar-tolar-evro).
Del razstave v Bernu so številni različno oblikovani šparovčki, prašički in drugačnega dizajna. Prašiček je predmet, ki daje obljubo, majhen prostor v katerem se količina denarja, ki je potrebna za izpolnitev določene želje, postopoma povečuje. Lahko je koristen tudi v kakšni nujni, nepričakovani situaciji. Če hranite prašička, pomeni, da verjamete v vrednost privarčevanega denarja.
Varčevanje denarja nima smisla, če ne verjamete v njegovo stabilnost, poudarjajo švicarski bankirji. V današnji Švici inflacija raste, a še vedno ne tako močno kot v evroobmočju. Evropska centralna banka (ECB) je pred dnevi zvišala osnovno obrestno mero z 0,0 odstotka na 0,50 odstotka, po 11 letih neprekinjenega zniževanja. Hkrati je inflacija velikokrat višja, v Avstriji denimo junija letos 8,7 odstotka. Nekateri prašički bodo verjetno preživeli tudi aktualne dogodke, a ne zato, ker uspešno ohranjajo vrednost denarja.
Več iz rubrike
Brez omrežij ne bo niti vetrnic in sončnih elektrarn
Elektrodistributerji nimajo niti dovolj denarja niti kadrov za zeleni prehod, pravijo poznavalci.
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
