Švica: Bo kmalu konec ere negativnih obrestnih mer?

Pred dvajsetimi leti, avgusta 2002, je bil en evro vreden več kot 1,46 CHF. Pred desetimi leti, avgusta 2012, je bil en evro vreden dobrih 1,20 CHF.
Fotografija: Bern. Foto: Milan Ilić
Odpri galerijo
Bern. Foto: Milan Ilić

Tudi v zadnjem času se je Švica izkazala za nadpovprečno dobro urejeno državo. Gospodarstvo raste, inflacija je bistveno nižja od inflacije v soseščini, v območju evra. Švicarski frank (CHF) upravičuje podobo zelo trde valute.

Pred dvajsetimi leti, avgusta 2002, je bil en evro vreden več kot 1,46 CHF. Pred desetimi leti, avgusta 2012, je bil en evro vreden dobrih 1,20 CHF. Pred petimi leti, avgusta 2017, je bil en evro vreden 1,14 CHF. V nedeljo, 17. julija letos, je bil en evro vreden manj kot švicarski frank: 1,00 EUR = 0,992082 CHF.

image_alt
Generacija Y je kriva za grozljivo visoko inflacijo

Doba negativnih obrestnih mer se izteka

Švicarska narodna banka (SNB) je 17. junija zvišala referenčno obrestno mero za pol odstotka, z negativnih minus 0,75 odstotka na minus 0,25 odstotka. Prejšnja stopnja (-0,75 %) je bila skoraj sedem let in pol, od januarja 2015. Z dvigom obrestne mere želi SNB preprečiti, da bi se inflacija v državi močneje prelila na blago in storitve.

Državni bankirji so se za to potezo odločili kljub dejstvu, da je inflacija v Švici bistveno nižja kot v EU in ZDA, ampak nekateri analitiki menijo, da je to naredila prepozno. Junija letos je inflacija bila v Švici okoli 3,4 odstotka, medtem ko je v ZDA presegla devet odstotkov, v EU pa osem odstotkov. Pa vendar Švica v zadnjih treh desetletjih ni imela takšne inflacije. Ekonomisti SNB napovedujejo, da bo letošnja skupna inflacija okoli 2,8 odstotka, leta 2023 1,9 odstotka, leta 2024 pa 1,6 odstotka.

Sejna dvorana Državnega sveta zveznega parlamenta Švice. Foto: Milan Ilić
Sejna dvorana Državnega sveta zveznega parlamenta Švice. Foto: Milan Ilić

Jasno je, da se bo švicarska doba negativnih obrestnih mer kmalu končala. Ni izključeno, da se bo to zgodilo že konec poletja. Tednik Schweiz am Wochenende je ta konec tedna objavil, da bo SNB na seji upravnega odbora 21. septembra znova zvišala obrestno mero za najmanj pol odstotka, na plus 0,25 odstotka. Morda bo dvig za 0,75 odstotka, kar bi pomenilo, da bo obrestna mera od jeseni znašala plus 0,50 odstotka. Bankirji SNB teh napovedi seveda ne komentirajo.

image_alt
Inflacija in visoke cene nas bodo držale za vrat še nekaj let

Švicarji izvozijo veliko več kave kot čokolade in sira skupaj

Leta 2020 je švicarski BDP na prebivalca znašal 86.850 ameriških dolarjev in bil drugi najvišji na svetu. Čeprav ima Švica zelo močno industrijo, velika večina celotnega gospodarskega outputa nastane v storitvenimi dejavnostmi. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo imajo skupaj le okoli 0,7-odstotni delež v BDP, proizvodne dejavnosti 25,5 odstotka, storitve pa 73,8 odstotka.

Švica je znana po globalno delujočih bankah, v državi imajo sedeže številne mednarodne organizacije: Ženeva je eno od štirih svetovnih središč ZN, v tem mestu so Mednarodna organizacija dela, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna trgovinska organizacija, svetovni sedež Rdečega križa, velikanski znanstvenoraziskovalni center CERN in številne druge.

Švicarji od zdavnaj znajo izdelovati zapletene ure, majhne in velike (na sliki uri dva mestna stolpa v Bernu). Foto: Milan Ilić
Švicarji od zdavnaj znajo izdelovati zapletene ure, majhne in velike (na sliki uri dva mestna stolpa v Bernu). Foto: Milan Ilić

Mednarodni olimpijski komite je v Lozani, Svetovna nogometna organizacija (FIFA) v Zürichu, Evropska nogometna organizacija (UEFA) v Nyonu, Svetovna poštna zveza je v Bernu itd. Številna velika srečanja redno potekajo v Švici, kot je Svetovni gospodarski forum v Davosu.

Čeprav 99 odstotkov registriranih podjetij v Švici sodi v kategorijo malih in srednje velikih, z manj kot 250 zaposlenimi, v državi so sedeži in tovarne več velikanov v kemični in farmacevtski industriji. Ti dve veji predstavljata 52 odstotkov celotnega švicarskega izvoza. Sledi mu izvoz strojev in elektronike (13 % celotnega izvoza), na tretjem mestu pa je izvoz ur z deležem od osem odstotkov. Leta 2020 je Švica izvozila 20,7 milijona ur v vrednosti 21,7 milijarde CHF.

Švica slovi po čokoladah, pa tudi po sirih, na primer ementalcu, ki je dobil ime po dolini 82 kilometrov dolge švicarske reke Emme. Jih tudi izvaža, vendar je presenetljivo, da izvozi veliko več predelane kave. Leta 2020 je švicarski izvoz kave prinesel 2,5 milijarde CHF, kar je 3,8-krat več od izvoza čokolade oziroma štirikrat več od izvoza sirov.

Muzej Paula Kleeja v predmestju Berna. Foto: Milan Ilić
Muzej Paula Kleeja v predmestju Berna. Foto: Milan Ilić

Kljub visokim cenam v Švici najnižja stopnja DDV

Krepitev švicarskega franka glede na evro ni v prid domačim izvoznikom, saj je EU največja zunanjetrgovinska partnerica - 48 odstotkov celotnega švicarskega izvoza gre v EU, 66 odstotkov celotnega uvoza pa iz EU.

V primerjavi z drugimi državami je Švica država z majhnim javnim dolgom. Državni bruto dolg (pred odštetjem vrednosti državnega finančnega premoženja) je bila v začetku leta 2021 okoli 100 milijard CHF, kar je le 15 odstotkov BDP. Precej večje dolgove imajo sosednje države: nemški je lani znašal 69,3 odstotka BDP, francoski 112,9 odstotka, avstrijski 82,8 odstotka, italijanski celo 147,9 odstotka.

Cene v švicarskih trgovinah so praviloma precej višje kot v marsikateri zahodnoevropski državi, a tudi plače so bistveno višje. Letos poleti smo v Bernu, glavnem mestu Švice, videli, da so skoraj vse restavracije v času kosila in večerje polne ljudi, deloma turistov, večinoma pa domačinov, Švicarjev, ki jim za ne preveč bogate obroke ni problem odšteti več deset frankov.

Čeprav so maloprodajne cene visoke, ima Švica najnižjo stopnjo DDV v Evropi. Pri večini izdelkov in storitev znaša 7,7 odstotka, pri storitvah v hotelirstvu 3,7 odstotka, pri izdelkih vsakodnevne rabe pa le 2,5 odstotka.

image_alt
Evropske borze v rdečem, vse bližje izenačitev evra in dolarja

Več iz rubrike

Komentarji: