Nov svetovni rekord v ceni avtomobila je 135 milijonov evrov
To pomlad je bil prodan nenavaden mercedesov avtomobil. Ni bil nov iz tovarne, ampak tisti, ki danes velja za oldtimerja, iz leta 1955. Ta avtomobil ni bil rezultat serijske proizvodnje, bil je posebej izdelan v samo dveh primerkih. Dobil je ime Mercedes-Benz 300 SLR Uhlenhaut Coupé. Oba primerka sta odlično ohranjena in sta bila doslej v muzeju Mrecedes v Stuttgartu. Maja letos je bil eden od teh dveh avtomobilov prodan za 135 milijonov evrov.
Najdražji Mercedes, sledita Ferrari in Aston Martin
Tolikšne cene ni dosegel še noben avtomobil, a najdražji avtomobili na dražbah začenjajo dosegati cene najdražjih slik slovitih slikarjev. Tudi nekateri novi avtomobili stanejo zdaj več kot 10 milijonov evrov. Najdražji takšen je letos Bugatti La Voiture Noire, katerega cena je manj kot 19 milijonov evrov. Na drugem mestu je Rolls-Royce Sweptail, ki stane okoli 13 milijonov evrov.
Nekateri legendarni modeli hitrih avtomobilov, ki so danes oldtimerji, so že nekaj časa precej dražji od najluksuznejših novih modelov. Ferrari je bil leta na prvih mestih najdražje prodanih avtomobilov na dražbah. Skoraj štiri leta, do 5. maja letos, je svetovni rekord držal njegov model 250 GTO iz leta 1962. Avgusta 2018 je bil na dražbi RM Sotheby's prodan za 48,4 milijona dolarjev. Po takratnem tečaju dolarja je to bilo skoraj 56,4 milijona evrov.
Pred tem je rekord držal tudi drug primerek istega modela, Ferrari 250 GTO iz leta 1962. Avkcijska hiša Bonhams ga je avgusta 2014 prodala za 38,2 milijona dolarjev. Četrti najdražji doslej prodani avtomobil je prav tako Ferrarijev model 335 Sport Scaglietti iz leta 1957. V francoski dražbeni hiši Arcturial so ga februarja 2016 prodali za 35,7 milijona dolarjev.
Od petega do desetega mesta so mercedes, nato trije ferrariji, nato aston martin in še en ferrari. Vsi so bili izdelani v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja in so kupce stali od 30 do dobrih 20 milijonov dolarjev. Od 11. do 20. mesta na lestvici najdražjih avtomobilov, prodanih na dražbah, so duesenberg iz leta 1935, nato jaguar, aston martin, dva mclarna, dve alfi romei in trije ferrariji. Cena vseh je bila nekaj manj kot 20 milijonov dolarjev.
Vse je neusmiljeno zasenčila cena 135 milijonov evrov, za kolikor je bil 5. maja letos prodan Mercedes-Benz 300 SLR Uhlenhaut Coupé. Oba primerka tega avtomobila sta bila dotedaj v lasti Mercedes-Benz Classic Collection v Stuttgartu. V tem mestu je potekala tudi dražba, ki sta jo organizirala Mercedes-Benz in RM Sotheby's, verjetno najbolj znana hiša za prodajo dragocenih avtomobilov na svetu. Na dražbo je bilo povabljeno omejeno število zbirateljev in ljubiteljev športnih avtomobilov z vsega sveta.
Poslovna strategija podjetja usmerjena v krepitev znamke v luksuznem segmentu
Uhlenhaut v imenu tega modela je priimek Rudolfa Uhlenhauta (1906-1989), dolgoletnega glavnega inženirja za razvoj avtomobilov in člana uprave koncerna Daimler-Benz. 300 SLR Uhlenhaut Coupé je razvil na osnovi prejšnjega modela SLR 300. Slednji je zmagal na več dirkah leta 1955, vendar je vodstvo Mercedes-Benza po nesreči v Le Mansu, ko se je njihov dirkalni avtomobil zabil v množico in ubil več kot 80 ljudi, odločilo, da njihovi avtomobili ne bodo več tekmovali na dirkah. Nato je Uhlenhaut dirkalni model predelal v avtomobil za cestni promet.
Mercedes-Benz 300 SLR Uhlenhaut Coupé je v srcu ostal dirkalnik in velja za ultimativni primer veščine izdelave avtomobilov. Drugi primerek tega avtomobila vrhunskega dizajna in tehnologije ostaja v Stuttgartu na ogled v Mercedesovem muzeju.
Iz uprave Mercedes-Benza so sporočili, da bodo s 135 milijoni evrov izkupička od prodaje tega avtomobila ustanovili Sklad Mercedes-Benza za štipendiranje študentov in financiranje raziskovalcev na področju okoljskih znanosti in predvsem dekarbonizacije.
Skupina Mercedes-Benz je imela v prvem četrtletju letos 5,23 milijarde evrov dobička pred obrestmi in davki, kar je 11 odstotkov več kot v istem času lani. Prodaja enega od dveh obstoječih primerkov 300 SLR Uhlenhaut Coupé toej ni bila finančno nujna za ustanovitev omenjenaga sklada, pravijo analitiki avtomobilske industrije. Bolj verjetno je, da gre za del strategije Mercedes-Benza.
Znano je, da je prvi človek Mercedes-Benza Ole Källenius izjavil, da želi mercedes še močneje pozicionirati kot drago znamko. Poslovna strategija skupine je usmerjena v krepitev znamke v luksuznem segmentu, doseganje višjih odstotkov dobička, pa tudi izstop iz kompaktnega razreda. Skratka, skupina želi ustvariti več prihodkov in dobička z manj prodanimi avtomobili.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sandoz raje vlaga v Sloveniji kot v Nemčiji
Slovenski gospodarski minister je obiskal švicarske farmacevte, ki vlagajo tudi pri nas.
