Švica: Denar v banki, denar v muzeju

Koliko je Albert Einstein zaslužil na začetku svoje kariere, ko še ni bil slaven znanstvenik?
Fotografija: V Zgodovinskem muzeju Berna piše koliko denarja na uro je zaslužil Albert Einstein ko je bil uslužbenec državnega, tudi višina urnih postavk zidarja in delavke v tekstilni tovarni. Foto: Milan Ilić
Odpri galerijo
V Zgodovinskem muzeju Berna piše koliko denarja na uro je zaslužil Albert Einstein ko je bil uslužbenec državnega, tudi višina urnih postavk zidarja in delavke v tekstilni tovarni. Foto: Milan Ilić

Odgovor na to vprašanje beremo v Zgodovinskem muzeju Berna, glavnega mesta Švice. Tam je letos na ogled posebna razstava Sproščeni denar: Zgodovina izuma (do 8. januarja 2023).

image_alt
Johnny Depp s prodajo umetnin v nekaj urah zaslužil pravo bogastvo

V Bernu je Albert Einstein živel večino prvega desetletja 20. stoletja. V središču mesta je za obiskovalce odprto stanovanje, v katerem je stanoval z družino, v Zgodovinskem muzeju Berna pa je del posvečen temu velikemu znanstveniku. V Bernu je leto 1905 za Einsteina bilo Annus mirabilis (Čudežno leto). Tedaj je, star 26 let, napisal svoja tri izjemno pomembna dela. Vsako od njih je vredno Nobelove nagrade.

Takrat je bil Einstein uslužbenec patentnega urada v Bernu, kjer je zaslužil 1,95 švicarskega franka na uro. To je bilo skoraj dobrega triinpolkrat več od tedanje urne postavke zidarja, ki je znašala 0,54 franka – in približno šestinpolkrat več od urne postavke delavke v tekstilni tovarni (0,29 franka).

Bankovec od 50 liver, Banque Royale, Pariz, 1720. Foto: Milan Ilić
Bankovec od 50 liver, Banque Royale, Pariz, 1720. Foto: Milan Ilić

Tak zakonski par delavcev je moral za nakup enega kilograma sladkorja delati 38 minut, Einstein 17 minut. Skratka, Einstein je lahko s svojo plačo preživljal družino.

Švica je država, ki je v zadnjih sto letih zaslužila ogromno denarja z hranjenjem in obračanjem domačega in predvsem tujega kapitala, zato ne preseneča, da v muzeju gledamo razstavo, ki nam pokaže nekaj mejnikov monetarne zgodovine. Pogosto se govori, da je bil izumitelj kovancev legendarni lidijski kralj Krez (ostal v izreku bogat kot Krez), ki je živel pred približno 2600 leti, v šestem stoletju pred našim štetjem, ampak dokazano je, da so kovači denarja delovali že nekaj prej, od sedmega stoletja pred našim štetjem.

image_alt
Nov svetovni rekord v ceni avtomobila je 135 milijonov evrov

Tiskarji so zamenjali kovače, računalničarji izpodrivajo tiskarje

Veliko kasneje se je pojavil papirnati denar. Najstarejši danes znani bankovci so kitajski iz 7. stoletja našega štetja. Tisoč let kasneje so bankovce začeli izdajati v Evropi 17. stoletja,  najprej na Nizozemskem in na Švedskem, s kritjem v plemenitih kovinah.

Najzanimivejši eksponat razstave v Bernu ni veliko mlajši. Gre za kos tiskanega papirja z ročno napisano serijsko številko, bankovec, za katerega izdajatelj jamči, da ima vrednost 50 liver. Livra je bila valuta v francoskem kraljestvu več kot tisoč let. Karel Veliki joj je uvedel leta 781, prva francoska republika pa jo je ukinila leta 1794. Prvotno, v času Karla Velikega, je ena livra pomenila en funt (livro) srebra.

Detajl portreta Johna Lawa, ki ga je izdelal francoski slikar Alexis Simon Belle. Foto: Milan Ilić
Detajl portreta Johna Lawa, ki ga je izdelal francoski slikar Alexis Simon Belle. Foto: Milan Ilić

Bankovec, ki ga vidimo v muzeju v Bernu, je iz leta 1720. Nekaj ​​let prej so bili bankovci uvedeni v Francijo na pobudo Johna Lawa (1671-1729). To je bilo po polnih sedmih desetletjih vladavine kralja Ludvika. XIV, ki je umrl leta 1715. Law je zasnoval sistem, v katerem jamstvo za vrednost denarja ni kovina v njem in rezerve plemenitih kovin ampak tudi vrednost nepremičnin. Leta 1716 je prejel dovoljenje za ustanovitev banke, ki je izdajala bankovce. Iz nej je dve leti pozneje formirana Banque Royale, v bistvu prva nacionalna banka Francije.

V Lawovem sistemu je država jamčila za vrednost denarja. Sprostitev denarja od kritja v plemenitih kovinah, srebru in zlatu, je povzročila večkratno povečanje količine denarja v obtoku. Na ta način so bile francoske državne finance sanirane, vendar za kratek čas. Na koncu pa se je zaradi pretiranih špekulacij sesul celoten finančni sistem. Izkazalo se je, da država ne more zagotoviti na papirju zapisano vrednost denarja.

image_alt
Švica: Bo kmalu konec ere negativnih obrestnih mer?

Zgodovina denarja je pravzaprav zgodovina dematerializacije in vse hitrejšega življenjskega sloga. V prazgodovini so prvi denar bili izdelki, blago. Potem so bili izumljeni kovanci, nato bankovci. Danes vse več plačujemo s "karticami", denar je za vse več ljudi samo številka, obračunska postavka. V zadnjih letih je denar z izumom in širjenjem kriptovalut dobil nove digitalne razsežnosti.

Vlaganje v prašička

Šparovček je ostal simpatičen, nostalgičen predmet iz mladosti mnogih, ki še ni izumrl. Jutri bom pujsa razbil je naslov pesmi Lačnega Franza iz osemdesetih letih 20. stoletja. Slovenija je medtem dvakrat zamenjala uradno valuto (dinar-tolar-evro).

Prašiček kot obljuba. Foto: Milan Ilić
Prašiček kot obljuba. Foto: Milan Ilić

Del razstave v Bernu so številni različno oblikovani šparovčki, prašički in drugačnega dizajna. Prašiček je predmet, ki daje obljubo, majhen prostor v katerem se količina denarja, ki je potrebna za izpolnitev določene želje, postopoma povečuje. Lahko je koristen tudi v kakšni nujni, nepričakovani situaciji. Če hranite prašička, pomeni, da verjamete v vrednost privarčevanega denarja.

Varčevanje denarja nima smisla, če ne verjamete v njegovo stabilnost, poudarjajo švicarski bankirji. V današnji Švici inflacija raste, a še vedno ne tako močno kot v evroobmočju. Evropska centralna banka (ECB) je pred dnevi zvišala osnovno obrestno mero z 0,0 odstotka na 0,50 odstotka, po 11 letih neprekinjenega zniževanja. Hkrati je inflacija velikokrat višja, v Avstriji denimo junija letos 8,7 odstotka. Nekateri prašički bodo verjetno preživeli tudi aktualne dogodke, a ne zato, ker uspešno ohranjajo vrednost denarja.

image_alt
Kriptovalute in šport kot zmagovita kombinacija

Več iz rubrike