Španija tone pod težo odpadne hrane

A. S. H.
Odpadne hrane je tudi v Sloveniji veliko. Foto: Shutterstock

Problematika odvečne, zavržene hrane je v Španiji pravi boj z mlini na veter. Stanje v državi se le še poslabšuje.

Skupaj z ostalimi članicami Združenih narodov se je tudi Španija leta 2015 zavezala k skupnim ciljem trajnostnega razvoja, ki med drugim predvideva zmanjšanje odpadne hrane za polovico do leta 2030. A država je daleč od predvidenega cilja. V letu 2018 so španska gospodinjstva zavrgla skoraj milijardo in pol ton hrane, kar je skoraj deset odstotkov več kot leto prej, piše španski El Pais.

Takšna porast odpadne hrane je po mnenju ministrstva za kmetijstvo, ribištvo in hrano posledica višjih temperatur v poletnih mesecih, ko je bilo odpadne hrane znatno več. A začarani krog se zgodi prav na tej točki – toplejše vreme povzroča več odpadne hrane, ta pa vpliva na podnebne spremembe, vodo in krajinsko krajino. Poročilo Mednarodnega panela o podnebnih spremembah (IPCC) jasno pravi, da prav odpadna hrana povzroča med osem in deset odstotki vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek.
 

Odpadne hrane je tudi v Sloveniji veliko


Podatki niso zadovoljivi niti za Slovenijo, kjer smo v letu 2017 zavrgli kar 131.761 ton (vir: Surs) hrane, skoraj polovica teh je prišla iz slovenskih gospodinjstev (kar 68.594 ton). V primerjavi z letom poprej je bilo odpadne hrane sicer za šest ton manj, kar je sicer spodbudna številka, najbolje pa so se pri ravnanju s hrano in ukrepi za zmanjševanje odpadne hrane odrezali gostinci. Gospodinjstva so namreč tudi leta 2016 proizvedela 68.521 ton odpadne hrane.



Na ministrstvu za okolje in prostor tako poudarjajo pomembnost tehtnega kupovanja živil, saj lahko prav v gospodinjstvih zmanjšamo količino živilskih odpadkov, prihranimo denar in hkrati varujemo okolje.
Več iz rubrike