Povprečen Slovenec v enem letu zavrže 64 kilogramov hrane

Na svetu je trenutno sedem milijard ljudi, osmina je lačnih, še vedno pa se tretjina hrane zavrže. Medtem ko pri nas približno 290.000 ljudi živi pod pragom revščine, je lani povprečen Slovenec zavrgel 64 kilogramov hrane. To ni le okoljski, temveč tudi socialni in finančni problem, je bilo slišati na današnji konferenci v Ljubljani.

Govorimo o okoljskem, socialnem in finančnem problemu - s teh vidikov bi bilo treba zavrženo hrano tudi nasloviti, finančnega pa se v EU še nismo lotili, je poudarila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja, Slovenka leta 2018, zdaj kandidatka za evropsko poslanko, ki se s problematiko zavržene hrane ukvarja okoli sedem let. Ekologi brez meja imajo sicer za seboj vrsto projektov, zavrženo hrano sta nagovarjala Volk sit, koza cela in Ne meč'mo hrane stran.

Pri nas okoli 290.000 oseb živi pod pragom revščine, imamo več kot 4000 brezdomcev, še vedno pa tretjino hrane zavržemo, največ v gospodinjstvih. Ta namreč zavržejo skoraj polovico hrane, je poudarila in dodala, da je to velik problem, ki bi se ga bilo treba lotiti na več ravneh, tudi z manjšimi ukrepi, kot je denimo ozaveščanje, tudi na ravni države.
 

Lionski predstavljajo primer dobre prakse

Kot je pojasnila, se s to problematiko ukvarjajo prostovoljci, nevladne in humanitarne organizacije, med temi pa izpostavila projekt zveze Lions klubov pobiranja viškov hrane, v okviru katerega donirano hrano pobirajo v 102 trgovinah in jo nato dostavijo socialno šibkejšim. Zveza dnevno razdeli med tono in 1,5 tone hrane.

To ne more biti prepuščeno posameznim projektom nevladnikov in prostovoljcev, treba je nekaj narediti na državni ravni, je poudarila Zgojznikova. Ob tem je spomnila na cilje EU znotraj krožnega gospodarstva po znižanju količine zavržene hrane.

Nov paket krožnega gospodarstva predvideva ločeno zbiranje bioloških odpadkov z letom 2023, v Sloveniji pa te odpadke ločeno zbiramo že danes, je dodala Jana Miklavčič z ministrstva za okolje in prostor. Po njenem je problematično, da se pri nas zavrže okoli 140.000 ton hrane na leto, zato je tako pri hrani kot pri vseh ostalih odpadkih pomembna preventiva oz. preprečevanje.
 

Skupaj, za boljši jutri

Direktor kmetijske inšpekcije Primož Marolt je medtem ocenil, da bi morali vsi stremeti h konceptu narobe obrnjene piramide, ne le pri odpadkih, temveč tudi pri odpadni hrani. Tudi po njegovem mnenju pa so tu najbolj pomembni preventivni ukrepi, saj je v Sloveniji v enem letu zavržena hrana vredna približno 120 milijonov evrov.

Nekaj ukrepov že zdaj naslavlja skupna kmetijska politika, tako z neposrednimi plačili oz. subvencijami kot v okviru programa razvoja podeželja, nova skupna kmetijska politika pa bo po njegovih pojasnilih še bolj spodbujala okoljske komponente pri obeh stebrih. Marolt je ob tem spomnil, da na kmetijskem ministrstvu nastaja direktorat za hrano, ki bo skušal odgovoriti na izzive, ki jih prinaša to področje.

Da bi morala skupna kmetijska politika več sredstev nameniti za drugi steber, torej program razvoja podeželja, je že dopoldne na konferenci poudaril Francesco Ajena, ki sodeluje v mednarodnem panelu na področju prehranske varnosti. Ajena je ob tem poudaril pomen biodiverzitete, ki je po njegovem mnenju ključna za naše preživetje.

S konferenco z naslovom Skupna kmetijska politika, trajnostna pridelava hrane in enakost spolov, ki sta jo pripravila Zavod Povod ter platforma slovenskih nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Sloga, so se zaključili deveti slovenski razvojni dnevi, ki so jih na temo enakosti spolov pripravili ministrstvi za zunanje zadeve in za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Sloga.