12. januarja leta 1851 je začela delovati prva čezsektorska zbornica na Slovenskem, ustanovljena po odloku Franca Jožefa v okviru Avstrijskega cesarstva, je uvodoma poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup in dodal, da so bile tudi zbornice v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem, Hrvaškem ter v Romuniji ustanovljene po istem aktu.
 
Srečanje je bilo po njegovih besedah namenjeno razpravi o preteklih izkušnjah, predvsem pa pogledih na trenutne razmere v Evropi in širše, prihodnjih izzivih ter možnostih za krepitev medsebojnega sodelovanja.
 
GZS si je zastavila kot cilj, da postane naša država do konca desetletja Slovenija 5.0, družba trajnostnega razvoja, ki zagotavlja višjo kakovost življenja za vse državljane, je še izpostavil.
 
Na okrogli mizi, ki jo je vodila generalna direktorica GZS, mag. Sonja Šmuc, so poleg predsednika GZS Boštjana Gorjupa sodelovali predsednik slovaške zbornice Peter Mihók, podpredsednik hrvaške zbornice Ivan Barbarič ter direktor oddelka za mednarodno poslovanje na češki zbornici dr. Jiří Hansl.
 
Govorci so se strinjali, da je koronakriza prizadela ves svet, da se posamezne države soočajo z zelo podobnimi težavami in izzivi ter iščejo podobne rešitve. Kriza je sicer ni enako prizadela vseh panog. Povsod zaznavajo velik skok v digitalizaciji. 
 
Peter Mihók v letošnjem letu pričakuje še težje razmere, saj je večina podjetij porabila vse rezerve, sentiment pa je nizek. Ponovno oživljanje bo počasno, je poudaril.


Ivan Barbarič je potrdil, da se je tudi Hrvaška v lanskem letu soočala s padcem večine kazalcev. V letu 2021 pa ocenjuje ponovno rast BDP pri okoli pet odstotkih.
 
Dr. Jiří Hansl je pri tem poudaril, da so tudi v tako zaostrenih razmerah obstajali zmagovalci, kot npr. panogi zdravstva in IKT. 
Boštjan Gorjup je kot pozitivno navedel, da se v lanskem letu v Sloveniji kljub koronakrizi industrija ni zaustavila in da so podjetja uspešno preprečevala širjenje bolezni znotraj svojih poslovnih okolij. Dodal je, da je slovenska vlada pripravila sedem protikoronskih zakonodajnih paketov, ki so omilili negativne posledice covid-19.
 
V prihodnjem obdobju, po koroni, Gorjup pričakuje nadaljnje spremembe – v načinu dela, nadaljnji digitalizacji, spremembah v trgovini, transportu, novih priložnostih v panogi IKT, na kar se morajo podjetja pripraviti. Izpostavil je tudi krajšanje dobaviteljskih verig, večji poudarek na zelenih tehnologijah, pametno specializacijo …
 
Sogovorniki so razpravljali tudi v ukrepih, ki so jih posamezne vlade v zadnjem letu sprejemale z namenom podpore gospodarstvom. »Nihče ne računa, da bomo v enem letu ponovno na ravni izpred koronakrize. Verjetno bo trajalo dve, tri leta, ali še dalje,« je bila jasna Sonja Šmuc. 
 
Mihók je bil kritičen do ukrepov, ki jih je sprejemala Slovaška, da so zamujali in niso bili dovolj obsežni. V zadnjem obdobju ocenjuje, da je bolje. Po besedah Barbariča je hrvaška vlada primerno in pravočasno reagirala ob zasledovanju dveh ciljev – ohranjanja življenj in delujočega gospodarstva. Hansl je izpostavil pomen vloge zbornic in dodal, da je svetovalni center, ki ga je ustanovila njihova zbornica, v prvih treh mesecih krize odgovoril na prek 3000 vprašanj podjetij. 
 

Šmuceva je potrdila pomen zbornic in dodala, da je tudi GZS v prvih treh mesecih odgovorila na prek 5000 vprašanj tako članov kot nečlanov. Poleg tega je oblikovala posebno spletno stran Poslovni nasveti v času koronavirusa, ki je imela takrat 150.000 obiskov. Gorjup je dodatno izpostavil pomen ponovnega zagona gospodarstva.
 
Ključna naloga zbornic v prihodnje je ostati partner vlade pri iskanju rešitev, so se strinjali sogovorniki. Zavzeli so se za oblikovanje bolj prijaznega poslovnega okolja z zmanjševanjem administrativnih ovir ter programi podpore MSP.
 
Digitalizacijo in inovativne rešitve sicer vsi ocenjujejo kot ključne za nadaljnji razvoj. Gorjup je pri tem izpostavil projekt investicijske platforme, kjer GZS zbira investicijske projekte gospodarstva, ki bi bili lahko financirani v okviru prihodnje finančne perspektive. Zavzel se je tudi za okrepitev medsebojne izmenjave dobrih praks med zbornicami. Poudarjena je bila tudi vloga in pomen Eurochambres, združenja evropskih zbornic, katerega članica je tudi GZS.
 
Slavnostne digitalne skupščine se je udeležil tudi Ben Butters, izvršni direktor Eurochambres, ki je spregovoril o vlogi zbornic in njihovem medsebojnem sodelovanju v pokoronski Evropi. Covid-19 je pri tem označil kot pospeševalca sprememb.
 
Udeležence je nagovoril tudi Dimitrij Zadel, predsednik Skupščine GZS, ki je dejal, da imamo »predkoronski« in »pokoronski« čas. Treba je biti optimističen in pogumen, sprejeti izzive in izkoristiti priložnosti.
 
Ob koncu dogodka je generalna direktorica Sonja Šmuc dala pobudo, da bi na dva meseca ena izmed zbornic organizirala dogodek, kjer bi predstavila primer dobre prakse, dober projekt, ki bi ga lahko druge zbornice povzele.