Ustavno sodišče je odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o šolanju na daljavo neveljavni.
 
Glede na to, da za podaljšanje prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja oziroma sklep o pouku na daljavo ni (več) ustrezne pravne podlage, ker vladna podaljšanja veljavnosti niso bila ustrezno objavljena, bi se morale te ustanove takoj ponovno odpreti, so danes odločili ustavni sodniki.
 
Na pobudo pravnih zastopnikov dveh mladoletnih učencev osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami so namreč razglasili, da sklepi vlade in ministrice za izobraževanje o podaljšanju zaprtja vzgojnih in izobraževalnih zavodov ne veljajo, piše STA.

»Zgodovinska odločitev ustavnega sodišča – odločitev v imenu ljudstva in za dobrobit ljudstva, predvsem pa za zaščito vladavine prava,« je zapis na svojem Facebook profilu začel pravnik Andraž Teršek, ki je oktobra skupaj z odvetnikom Damijanom Pavlinom na ustavno sodišče naslovil pobudo za presojo ustavnosti, v kateri sta trdila, da lahko država prepove gibanje po državi in določi policijsko uro le, če razglasi izredno stanje.

Ustavno sodišče se zaveda, da epidemiološka slika v državi morda še ne dopušča zbiranja ljudi v tako velikem številu oziroma da so za ponovno odprtje morda potrebne določene usmeritve in organizacijske prilagoditve. Zato je sprejelo način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da sklep, ki so ga ustavni sodniki sprejeli, učinkuje šele po treh dneh od današnje objave v Uradnem listu.
 
S tem bodo imeli organi, ki so pristojni odločati o zaprtju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja in odrediti izvajanje šolanja na daljavo, po njihovem mnenju dovolj časa, da ponovno pretehtajo strokovno utemeljenost takšnih ukrepov in se ustrezno odzovejo oziroma da odredijo vse, kar je morebiti potrebno za prehod na ponoven način izvajanja vzgoje in izobraževanja v institucijah, ki to izvajajo.
 
»Zadeva je za pravnike res osupljivo banalna, za pravno nepoučene ljudi pa zna biti težje razumljiva,« nadaljuje zapis Teršek, ki je želel odločitev sodišča razložiti širši javnosti.
 
Vsi sklepi o prekinitvi pouka, ustavitvi procesov vzgoje in izobraževanja otrok, skrbstvu otrok s posebnimi potrebami, vsi v odločbi Ustavnega sodišča omenjeni sklepi veljajo za pravno neobstoječe, kot da jih ne bi bilo, kot da ne bi bili sprejeti, navaja pravnik.

​
Glede na to, da je ena izmed možnih odločitev, ki jo bo lahko sprejela vlada, tudi ta, da morajo biti šole in zavodi s področja vzgoje in izobraževanja še naprej zaprti, ustavno sodišče dodaja, da bi bili upoštevaje trenutne razmere izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
 
Na argument vladne strani, da odprtje šol ne bi pomenilo le prihoda učencev, temveč tudi vseh zaposlenih, ter da bi bilo treba sprostiti javni prevoz in omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov, ustavno sodišče odgovarja, da je število šolajočih se otrok s posebnimi potrebami tako majhno, da prepoved njihovega zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ne more bistveno vplivati na preprečevanje širjenja virusa in obvladovanje epidemije.
 
Odlok sam ne prepoveduje zbiranja ljudi v vseh zavodih, ki izvajajo dejavnost vzgoje in izobraževanja. Po odloku namreč prepoved zbiranja ljudi ne velja za vrtce v zmanjšanem obsegu, ki zagotavljajo nujno varstvo za otroke, katerih starši so zaposleni in varstva ne morejo zagotoviti na drug način, če tako odloči župan občine, na območju katere vrtec izvaja dejavnost.
 
Po drugi strani bi še nadaljnje izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa po mnenju ustavnega sodišča nedvomno lahko imelo škodljive posledice za otroke s posebnimi potrebami. Ti glede na njihove posebnosti in primanjkljaje potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti. Zato ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih, so zapisali ustavni sodniki.
 
Ustavni sodniki so tudi sklenili, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. in 5. točke prvega odstavka 1. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih sprejmejo v obravnavo. Sklep so sprejeli s sedmimi glasovi za in enim proti.
 

»Odločitev sodišča ima veliko večjo razsežnost«

 
Ustavno sodišče je sicer presojalo ustavnost sklepov iz naslova pouka, šol, otrok s posebnimi potrebami in učencev. A ta odločitev ima veliko večjo razsežnost, ker zadeva sklepe kot take, hkrati pa zadeva vse odloke, katerih veljavnost je bila podaljševana s temi sklepi, poudarja Teršek.

Vlada ima tri dni časa, da postopkovno in vsebinsko zagotovi veljavnost sklepov, oziroma, da jih pravno pravilno objavi, ali sprejme nove odloke. Zagotoviti mora tudi veljavnost vseh odlokov.

»Če vlada tega ne stori, se bo nadaljevalo stanje, kot da sklepi ne bi bili sprejeti. In nadaljevalo se bo stanje, kot da odlokov, katerih veljavnost se je podaljševala s temi sklepi, ne bi bilo,« razlaga Teršek in dodaja, da slednje pomeni utemeljeno pravno podlago za vložitev kazenskih ovadb in za vlaganje odškodninskih tožb vseh ljudi, ki jih ti sklepi in odločba sodišča neposredno zadevajo.
 
»To pa niso samo starši, otroci, učenci, učitelji in učenci s posebnimi potrebami. To so (ste) vsi državljani in državljanke Republike Slovenije, ki lahko utemeljeno dokažete, da vam je bila s tem povzročena škoda, ki jo je mogoče prepričljivo dokazati pred sodiščem,« pojasnjuje.

Teršek posebej poudarja, da je vlada veljavnost odlokov podaljševala z vsebinsko praznimi in neobjavljenimi sklepi. Slednje po njegovih besedah pomeni, da tudi vsi odloki, ki niso bili pravno pravilno podaljšani, ne veljajo.


»To pomeni, da so tudi kazni, izrečene na temelju teh odlokov, od 5.11. pravno nične. Neplačane ni treba plačati, za plačane se lahko zahteva vrnitev neobstoječega dolga. Itd.,« še navaja Teršek, a obenem opozarja: »ne razumite tega podatka napačno«.

Ustavno sodišče namreč posebej izpostavi, da vlada očitno ni vzela resno navodilo ustavnega sodišča, da mora na sedem dni vsebinsko analizirati in oceniti stanje in ukrepe, temu pa dati ustrezno pravno obliko.

»Tema in odgovori bodo za ljudi verjetno težko razumljivi. Še sam komaj dojemam, četudi sem komaj čakal na to zgodovinsko odločitev – ki pove vse, tudi tisto, kar tam ne piše, tudi psihološko,« še dodaja pravnik, ki je zapis zaključil z naslednjimi besedami: »Držim in dvigam Ustavo v čast Ustavnemu sodišču. Pazimo nase. Pazimo na dobrobit drugih ljudi. Dogovorimo se o pravih in učinkovitih ukrepih. Pomagajmo si«.