Teršek in Pavlin ostro nad prepoved gibanja; javnost kritična do nošenja mask na prostem

Pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin v pobudi za presojo ustavnosti, ki sta jo danes naslovila na ustavno sodišče, trdita, da lahko država prepove gibanje po državi in določi policijsko uro le, če razglasi izredno stanje.
Fotografija: Andraž Teršek na predstavitvi za kandidata za sodnika na Ustavnem sodišču. Ljubljana, Slovenija 3.6.2020. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Andraž Teršek na predstavitvi za kandidata za sodnika na Ustavnem sodišču. Ljubljana, Slovenija 3.6.2020. FOTO: Jože Suhadolnik

Ustava v 32. členu določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne, sta v pobudi zapisala Teršek in Pavlin. Slednjo sta že naslovila na ustavno sodišče, danes za STA pojasnjuje Teršek.

Ustava sicer daje državi pristojnost, da omeji pravico do svobodnega gibanja v in po državi, a mora pri tem navesti prepričljive razloge, da je to nujno, primerno in sorazmerno, da bi se dosegel legitimni cilj v javnem interesu. Hkrati pa ustava državi ne daje pristojnosti, da gibanje v in po državi kar prepove, opozarjata Teršek in Pavlin.

Tako lahko država gibanje v in po državi prepove samo, če razglasi izredno stanje. Sicer mora poseči po manj restriktivnih, blažjih ukrepih.

Andraž Teršek, pravni filozof. Deluje predvsem na področjih svobode in dostojanstva človeka, svobode izražanja, etike politike ter politične filozofije. Kamnik, Slovenija 18.5.2020. FOTO: Jure Eržen/Delo
Andraž Teršek, pravni filozof. Deluje predvsem na področjih svobode in dostojanstva človeka, svobode izražanja, etike politike ter politične filozofije. Kamnik, Slovenija 18.5.2020. FOTO: Jure Eržen/Delo
O izrednem stanju govori določba 16. člena ustave, ki pravi, da je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti človekove pravice in temeljne svoboščine v vojnem in izrednem stanju. Lahko se razveljavijo ali omejijo le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva.

»Če bo v in po državi gibanje prepovedano in bo zapovedana policijska ura, bo to protiustavno: protiustavno kršenje temeljnih ustavnih pravic in svoboščin prebivalstva in protiustavno ravnanje državne oblasti. Ukrepa vlade bosta očitno protiustavna,« sta zapisala.

Tako trdita, da je zakon o nalezljivih boleznih, na katerega se vlada sklicuje pri uvajanju omenjenih ukrepov, protiustaven. Zakon namreč določa, da se lahko prepove oziroma omeji gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, s čimer da državi pristojnost, da stori nekaj, kar ji ustava ne dovoljuje, to je prepoved gibanja na območju celotne države, ne da bi razglasila izredno stanje.


Ocenjujeta, da je isti legitimni cilj, to je preprečevanje, omejitev in zajezitev širjenja nalezljive bolezni, mogoče doseči z milejšimi ukrepi.

»Prepoved, da se z avtom odpelješ od točke A do točke B, pa tudi nazaj, ni sama po sebi nujna za preprečitev širjenja nalezljive bolezni. Ni niti razumna, niti primerna, niti sorazmerna prepoved. Enako velja za sprehod, vožnjo s kolesom, pohajanje po gozdu, obisk ljubljene osebe ali družinskih članov - ki so vsi zdravi. Hkrati pa sedaj tudi vsi živijo/živimo v 'rdečem območju', ker je celotna država obarvana v rdečo epidemično barvo,« sta še zapisala.

Poudarjata, da država ne more kar prepovedati vsakršno gibanje. »Torej, dejansko ga lahko, pravno pa ga ne bi smela. A prav to država počne: zdaj ne samo omejuje gibanje, ampak ga prepoveduje. Za to pa še vedno ne navede nujnih razlogov - ker ni nujnih razlogov,« opozarjata.
 

Glede ukrepov javnost razdeljena

 
Sodelujoči v javnomnenjski raziskava družbe Valicon so pri oceni ustreznosti posameznih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa razdeljeni, velika večina pa podpira prepoved prireditev in druženja nad 10 oseb. Najbolj kritična je javnost do ukrepa nošenja mask na odprtem.
 
Prestolnica na prvi dan ponovno razglašene epidemije. Ljubljana, Slovenija 19. oktobra 2020. FOTO: FOTO: Jure Eržen/Delo
Prestolnica na prvi dan ponovno razglašene epidemije. Ljubljana, Slovenija 19. oktobra 2020. FOTO: FOTO: Jure Eržen/Delo
V raziskavi so preverjali oceno ustreznosti posameznih ukrepov, ki so stopili v veljavo konec preteklega tedna. Ugotavljajo, da je javnost najbolj naklonjena ukrepu prepovedi javnih prireditev, shodov, porok in verskih obredov, ki ga kot povsem ustreznega opisuje skoraj 43 odstotkov vprašanih, kot bolj ustreznega še dodatnih 34,5 odstotka. Prepoved zbiranja več kot 10 ljudi je za 38 odstotkov povsem ustrezen ukrep, še dodatnih 34 odstotkov pa ga je ocenilo kot bolj ustreznega.

Najbolj kritična je javnost, sodeč po raziskavi, do ukrepa nošenja mask na odprtem, saj 39 odstotkov vprašanih meni, da je ta ukrep povsem neustrezen, še dodatnih 18 odstotkov pa, da je bolj neustrezen. Ukrep je kot popolnoma ustrezen ocenilo 24 odstotkov vprašanjih, kot bolj ustrezen pa 16,5 odstotka.


Pri ostalih ukrepih raziskava kaže na večjo razdeljenost. Šolanje na daljavo za dijake je javnost razdelilo natančno na polovici. Ukrep omejitve gibanja med regijami je povsem neustrezen za 30 odstotkov vprašanjih, še 24 odstotkov jih meni, da je bolj neustrezen. Povsem ustrezen pa se zdi 19,5 odstotka vprašanim, še dobrih 24 odstotkov pa ga je označilo za bolj ustreznega.
Pri zaprtju fitnes prostorov in športnih objektov je takšnih, ki ta ukrep ocenjujejo kot povsem ustreznega ali bolj ustreznega, 58 odstotkov. Tistih, ki so menili, da je povsem neustrezen ali bolj neustrezen, pa je 39,6 odstotka. Pri zaprtju gostinskih lokalov je prvih 52,1 odstotka, drugih pa 46,1 odstotka.

Da so ukrepi prestrogi, meni 44 odstotkov vprašanih, ravno pravšnji se zdijo 29 odstotkom vprašanih, 27 odstotkov pa jih ocenjuje kot premalo stroge.

Prestolnica na prvi dan ponovno razglašene epidemije. Ljubljana, Slovenija 19. oktobra 2020. FOTO: FOTO: Jure Eržen/Delo
Prestolnica na prvi dan ponovno razglašene epidemije. Ljubljana, Slovenija 19. oktobra 2020. FOTO: FOTO: Jure Eržen/Delo
Zadnja meritev pa kaže tudi občuten porast tistih, ki menijo, da gredo stvari v zvezi s širjenjem virusa precej na slabše, takih je zdaj 30 odstotkov vprašanih (pred mesecem dni 17 odstotkov).

Pesimizmu pri oceni razvoja dogodkov sledi tudi slabšanje ocene osebnega počutja. 53 odstotkov namreč situacijo opisuje kot neprijetno, utrujajočo, 12 odstotkov kot kritično, na trenutke kaotično, trije odstotki kot povsem brezupno. Da je situacija sprejemljiva oziroma nekako gre, pravi 20 odstotkov vprašanih, da je glede na nove razmere normalna, pa devet odstotkov. Trije odstotki menijo, da je povsem normalna, kot pred virusom.

Da vladi pri sprejemanju odločitev in ukrepanju v zvezi z omejevanjem širjenja novega koronavirusa popolnoma zaupa ali bolj zaupa, je odgovorilo 29 odstotkov vprašanih, da jih sploh ne zaupa ali bolj ne zaupa pa 64 odstotkov. Šest odstotkov je neopredeljenih.

Raziskava #Novanormalnost se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. V raziskavi je med 16. in 18. oktobrom sodelovalo 523 oseb.

Več iz rubrike

aktualno

Zaprtje države povečalo grožnjo dela na črno

Obrtniki in trgovci še enkrat več pozivajo po ponovnem odprtju gospodarskih dejavnosti, saj ukrepi niso učinkoviti, hkrati se veča tudi grožnja dela na črno.

aktualno

PKP7: Predlog pripravljen, sindikati na nogah

Vlada je pripravila predlog sedmega protikoronskega zakona, ki bo ponudil dodatno pomoč gospodarstvu. V ZSSS so na nogah, saj so bili sindikati znova izključeni iz priprave nabora ukrepov.

aktualno

Kitajci kupili avstralski otok in izgnali domačine

Kitajsko podjetje je kupilo avstralski otok in zdaj preprečuje, da bi Avstralci stopili nanj. Tako domačini kot turisti so ogorčeni.

aktualno

Barack in Michelle Obama sta si privoščila za skoraj 12 milijonov

Novi dom zakoncev Obama stoji na 29 hektarjev velikem posestvu, ima 7 spalnic in 8 in pol kopalnic. Na voljo je tudi zasebna plaža.

Komentarji: